Prodaja na obroke
FINANCE IN MI
Dejstvo, da živimo v tržni ekonomiji in imamo v ustavi zapisano načelo svobodne gospodarske pobude, pomeni tudi to, da imamo v številnih gospodarskih panogah že močno konkurenco. Ta pa se v praksi manifestira tako, da se morajo zaradi nje različni ponudniki blaga in storitev zelo truditi, da z različnimi komercialnimi prijemi ohranijo obstoječe potrošnike oziroma pridobijo nove.
Med privlačnejša orodja, kako ohraniti ali pridobiti zanimanje potrošnika za nakup blaga ali storitve, nedvomno spada tudi prodaja na obroke, ki potrošnikom omogoča, da nakup blaga ali storitve razdeli na več mesečnih obrokov. To pride še posebej prav v primeru nekoliko vrednejšega blaga oziroma storitve.
Vendar pa prodaja na obroke ne prinaša le ugodnosti, ampak skriva tudi nekatere pasti, za katere je dobro, da jih potrošnik pozna čim bolje.
Zakon o varstvu potrošnikov (ZVPot) določa, da se s pogodbo o prodaji blaga na obroke prodajalec zavezuje, da bo potrošniku izročil določeno blago (oziroma mu bo ponudil določeno storitev), še preden mu bo kupnina popolnoma izplačana, potrošnik pa se zavezuje, da ga bo odplačal po obrokih v določenih časovnih presledkih. Pogodba o prodaji na obroke mora biti sestavljena v pisni obliki.
Odstop od pogodbe
Potrošniki naj bodo pozorni na to, da so v pogodbeni listini navedeni tudi skupen znesek vseh obročnih odplačil, vključno s tistim, kar je bilo plačano ob sklenitvi pogodbe, znesek posameznih obrokov, njihovo število ter njihovi roki. Transparentnost teh podatkov je pomembna, saj lahko potrošnik celo odstopi od pogodbe, če jih ne vsebuje.
Pomembno je vedeti, da lahko potrošnik kadar koli predčasno odplača ostanek dolžne kupnine, in to brez pogodbenih obresti, razen stroškov izdelave obračuna predčasnega odplačila kupnine, kakršno koli drugačno določilo je namreč nično.
Potrošniki morajo biti pozorni na to, da lahko prodajalec odstopi od pogodbe, če so v zamudi s plačilom začetnega obroka, po plačilu začetnega obroka pa lahko prodajalec odstopi od pogodbe le, če so v zamudi s plačilom najmanj dveh zaporednih obrokov, ki pomenita najmanj osmino kupnine.
Izjemoma lahko prodajalec razdre pogodbo tudi, če je potrošnik v zamudi s plačilom le enega obroka, a le tedaj, kadar za plačilo kupnine niso predvideni več kot štirje obroki.
Prodajalec ima v primerih, ko je potrošnik v zamudi s plačilom najmanj dveh zaporednih obrokov oziroma ko je v zamudi s plačilom le enega obroka, za plačilo kupnine pa niso predvideni več kot štirje obroki, tudi možnost, da namesto da bi odstopil od pogodbe, od potrošnika zahteva, da plača ves ostanek kupnine, vendar mu mora pred tem dati dodatni petnajstdnevni rok.
Nekateri prodajalci v pogodbe o prodaji na obroke vključujejo tudi klavzulo o pogodbeni kazni, ki bi jo morali plačati potrošniki v primeru, če bi bili v zamudi s plačilom katerega izmed obrokov.
Izrecno bi želel poudariti, da je določilo o takšni pogodbeni kazni nično!
Glede odstopa od pogodbe o prodaji na obroke pa velja, da lahko potrošnik v vsakem primeru odstopi od pogodbe, če to pisno sporoči prodajalcu v petnajstih dneh po podpisu. Tej pravici se v pogodbi ne more vnaprej odpovedati in je tudi tako pogodbeno določilo (o odpovedi) nično.
Če se pogodba na ta način razveže, mora prodajalec potrošniku vrniti prejete obroke z zakonitimi obrestmi od dneva, ko jih je prejel, in mu obenem povrniti nujne stroške, ki jih je imel za blago.
Po drugi strani pa mora potrošnik vrniti prodajalcu blago v stanju, v kakršnem je bilo tedaj, ko mu je bilo izročeno, in mu dati povračilo za uporabo vse do razveze pogodbe.
