Po Aškerčevi (in medeni) poti

Prosti čas | maj '18

Informativna tabla v štirih jezikih

Anton Aškerc velja za enega najbolj znanih slovenskih pesnikov, v njegov spomin poteka dobro obiskan pohod, ki se začne v Zidanem Mostu in zaključi na Aškerčevi domačiji na Senožetah nad Rimskimi Toplicami. Letošnji bo v soboto, 16. junija, in bo tudi v znamenju čebel in medu.

Že 23. leto zapored bo Kulturno društvo Anton Aškerc Rimske Toplice v sodelovanju s kulturnimi društvi krajevnih skupnosti Rimske Toplice in Zidani Most ter družino Aškerc počastilo spomin na svojega znamenitega rojaka. Pohod so prvič pripravili leta 1996, zasnovali so ga domačini v sodelovanju s prof. Jožico Košak in učenci OŠ Antona Aškerca Rimske Toplice ter Marjanom Lipovškom iz Velikega Širja. Zaradi velikega zanimanja ljudi in slikovitosti krajev, skozi katere poteka, je takoj postal tradicionalen. Leta 2012 je bila pot v celoti urejena in označena po evropskih standardih. Je redno in lepo vzdrževana, za kar skrbita STIK Laško in občina Laško, poznana pa je po svojevrstnih kažipotih v obliki velike črke A.

 Zbirno mesto bo tudi tokrat ob 7. uri pred železniško postajo v Zidanem Mostu. Za pohodnike, ki se bodo pripeljali z vlakom, bo s cilja organiziran prevoz nazaj v Zidani Most. Aškerčeva pot poteka skozi kraje, ki so najtesneje povezani s pesnikovim otroštvom in odraščanjem. Speljana je po predelih, ki so zgodovinsko zanimivi tudi zaradi najdišč predmetov iz rimskih časov, obdobja turških vpadov in dogodkov iz časov, ko so na grmadah zažigali predvsem ženske, obtožene čarovništva. Pot vodi skozi zaselke Širje, Bresno, Straže, Lukovico in Senožete, dolga je 9,3 kilometra in jo je mogoče prehoditi v dveh do treh urah. Dogajanje bo v znamenju čebelarstva in medu, tega veliko pridelajo čebelarji v okolici, zato bodo pohodnike ob poti pričakale stojnice z domačimi izdelki, med katerimi bodo med in medeni izdelki.

Na Aškerčevi domačiji na Senožetah bo ob 11. uri kulturna prireditev, na kateri vsako leto sodelujejo znani kulturniki ter domača kulturna društva in pevski zbori: mešana pevska zbora Anton Aškerc Rimske Toplice in Spev, člani kulturnih društev Zidani Most in Rimljan, Godba na pihala Slovenskih železnic in Matjaž Aškerc. Slavnostni govornik bo dr. Peter Kozmus, čebelar, raziskovalec, predsednik sveta za čebelarstvo pri ministrstvu za kmetijstvo gozdarstvo in prehrano in podpredsednik mednarodne čebelarske organizacije APIMONDIA. Na domačiji bo dan odprtih vrat, Aškerčeva domačija je namreč preurejena v muzej, pod svojo streho pa hrani veliko zanimivosti, iz katerih je mogoče razbrati, kakšno je bilo v preteklosti življenja v teh krajih. Pohod je brezplačen, domačini pa bodo seveda poskrbeli za lačne želodce in suha grla.

Rimske Toplice z okolico ponujajo tudi vrsto drugih zanimivosti, vrednih ogleda. Nekaj sto metrov pod Aškerčevo domačijo so prenovljene Rimske terme, eno najlepših in najstarejših slovenskih zdravilišč. Le nekaj kilometrov naprej proti Celju pa je Laško s svojo pivovarno in zdraviliščem Thermana.

Zaveden domoljub

Anton Aškerc je bil slovenski pesnik, duhovnik in aktivist, prvorojeni kmečki sin z Globokega (tudi Senožeče) nad Rimskimi Toplicami, rojen leta 1856. Kot duhovnik je služboval v mnogih farah na Štajerskem, kjer ga je kot zavednega domoljuba motilo predvsem napredujoče ponemčevanje, zaradi česar je bil v nemilosti pri svojih nadrejenih. Po sporu z mariborskim škofom je leta 1898 odšel v predčasni pokoj in nato služboval kot mestni arhivar na ljubljanskem magistratu. Med drugim je bil tudi urednik Ljubljanskega zvona, kjer je objavljal svoje pesmi, pod njegovim vodstvom pa so izdali Prešernov album in leta 1902 Prešernove poezije z njegovim uvodom. Prav tako je uredil in izdal Poezije Dragotina Ketteja. Aškerc je bil znan bojevnik za slovenstvo in slovensko kulturo, njegov pesniški opus je zelo obsežen, širši javnosti pa je najbolj znana njegova pesniška zbirka Balade in romance, še posebej pesmi Mejnik, Celjska romanca, Čaša nesmrtnosti, Godčeva balada, Brodnik in mnoge druge. Anton Aškerc je umrl 10. junija 1912.

Besedilo in fotografija: Jožica Hribar


Vaši komentarji


© 2024 Zavod Vzajemnost, p. p. 134, 1001 Ljubljana, e-pošta: urednistvo@vzajemnost.si, telefonska številka 01 530 78 42

Vzajemnost najdete tudi na družabnih omrežjih Facebook | Twitter | dovod RSS

▲ Na vrh strani | Domov | Klub ugodnosti | O nas | Oglaševanje | Pogoji rabe, zasebnost in piškotki | Pravila nagradne igre

revija Vzajemnost in te spletne strani nastajajo z uredniškim sistemom podjetja (T)media