Dieta pri sladkorni bolezni

Zaradi posebnih razmer je dostop do članka odprt za vse obiskovalce strani.

Dobro počutje | maj '18

Kolač s suhim sadjem in oreščki

Za sladkorne bolnike ni pomembna beljakovina gluten kot pri celiakiji, ampak le glukoza, ki je osnovna sestavina ogljikovih hidratov, in odziv organizma nanjo. Več ogljikovih hidratov in večji delež glukoze v obroku pomeni izjemno povišano koncentracijo glukoze v krvi, katere presežek inzulin po hitrem postopku odstrani iz krvi do celic.

Ločimo dve obliki ali dva tipa sladkorne bolezni. Tip I je težja oblika, ko trebušna slinavka ne izloča inzulina in si ga morajo bolniki dovajati v kri s posebno napravo, ki jo imajo ob sebi ves čas. Navadno bolezen odkrijejo že v otroštvu. Pri tipu II gre za sladkorno bolezen, kjer telo ne tvori dovolj inzulina, navadno se pojavi kasneje v življenju zaradi neprimernega življenjskega sloga, stresa ali presnovnih motenj.

Dieta pri sladkorni bolezni oziroma diabetesu – ne glede na tip – je uravnotežena prehrana, pri čemer bolniki skrbneje in zelo natančno spremljajo količino ogljikovih hidratov v obroku. To so žita in vsi žitni izdelki (moka, zdrob, testenine, kruh, slaščice, krušni prigrizki ipd.), sladkor, krompir ter riž, ajda in semena drugih užitnih trav. Dieta sladkornega bolnika je torej zdrava prehrana vsakega izmed nas.

Enostavni ogljikovi hidrati (na primer glukoza) so pretežno v belih različicah žitnih izdelkov, njim nasprotni so sestavljeni (kompleksni) ogljikovi hidrati, ki so v temnih/polnozrnatih različicah. Pri zadnjih poteka prebava počasneje, delež glukoze v njih je manjši, posledično ni tako hitrega in tako visokega povečanja koncentracije glukoze v krvi, zato telesu ni treba izločati inzulina v tolikšni meri kot po uživanju enostavnih ogljikovih hidratov. To pomeni, da naredimo za organizem veliko več, če namesto špagetov iz bele moke pojemo krožnik polnozrnatih ali še bolje grahamovih špagetov, saj dodatek vlaknin upočasni prebavni proces v telesu. Tako je manj verjetnosti, da smo po obroku zaspani, utrujeni in kmalu spet lačni.

Več manjših obrokov

Na povečanje glukoze v krvi (glikemijo) ne vplivajo samo ogljikovi hidrati, temveč obrok v celoti. Maščobe na primer delujejo v tem pogledu koristno, a z njimi ne gre pretiravati, saj so sladkorni bolniki zaradi diabetesa v večji nevarnosti, da zbolijo za srčno-žilnimi boleznimi. Podobno učinkujejo beljakovine, a vseeno ni dobro pri vsakem obroku jesti mesa, saj si tako »prigaramo« putiko. Torej polnozrnati špageti v paradižnikovi omaki s koščki pancete in obilo parmezana so boljša izbira kakor beli špageti v le paradižnikovi omaki. Če obrok dopolnimo z veliko skledo zelene solate, ki napolni želodec, da je za sitost dovolj že polovična porcija špagetov, toliko bolje.

Prav tako na glikemijo vpliva način priprave živil. Diabetiki naj bi uživali kuhane jedi, a vseeno naj bi živila ohranila svojo čvrstost. Testenine, kuhane »al dente«, so mnogo bolj primerne kot povsem mehke. Prav tako naj bi uživali več presnih živil, kjer je to seveda mogoče. Jabolko diabetiku bolj koristi kot na primer jabolčna čežana.

Uživanje vsaj petih manjših obrokov na dan ima svoj pomen. Ne le za sladkorne bolnike. Celice glukozo namreč pretvorijo v rezervno hrano. Če je glukoze preveč in je shramba že polna, potem celice višek glukoze pretvorijo v trigliceride v maščobnih celicah za »skrito« zalogo. Torej v maščobne obloge, ki nam niso všeč.

Ker telo najbolje deluje, ko je raven glukoze v krvi bolj ali manj enakomerna in brez večjih nihanj, je modro jesti zmerno živila z nižjim glikemičnim indeksom (GI) in jih razporediti v več obrokov na dan. Izbiranje živil na podlagi GI je enostaven način, vendar žal nezanesljiv. Na primer temna čokolada ima po številnih seznamih živil zelo nizek GI, le 25, vendar je v 100 g temne čokolade količina sladkorja okoli 46 g, sladkorni bolnik pa lahko v enem obroku zaužije le 5 g sladkorja. Hiter izračun pove, da je takšna čokolada sladkornim bolnikom dovoljena na primer po zelenjavni juhi brez krompirja, a le največ ena vrstica. Posladku naj sledi sprehod, pri katerem se vsaj malo pospeši utrip srca.

Koristni nasveti

  • Ker telo najbolje deluje, ko je raven glukoze v krvi enakomerna in brez večjih nihanj, jejte zmerno živila z nižjim glikemičnim indeksom (GI) in več obrokov na dan.
  • Živila iz bele moke (kruh, testenine, pecivo ...) in bel riž naj bodo na jedilniku diabetikov le izjemoma. Če je le mogoče, jih zamenjajte z izdelki iz celega pšeničnega zrna in drugih žit.
  • Moko v receptih za slaščice delno ali povsem nadomestite s surovimi mletimi oreški: mandlji, orehi, lešniki, makadamijo, indijskimi in brazilskimi oreški, arašidi, pistacijami. Slanim oreškom se povsem izognite.
  • V industrijsko pripravljenih živilih, po katerih pogosto posegate, preverite količino sladkorja. Številni sadni jogurti, praviloma tisti z manj maščobami, vsebujejo (pre)velike količine dodanega sladkorja in nekateri celo ogljikove hidrate kot gostilo.
  • Zajtrk naj vsebuje več ogljikovih hidratov, kosilo in večerja naj imata več beljakovin (skuta, jogurt, meso, ribe). Polenta in mleko sta tako primernejša za zajtrk, še bolje je, če si vnaprej kuhano polento popečete v ponvi z jajcem in zelenjavo. Zajtrku naj sledi telesna dejavnost, pa četudi le hoja po stopnicah.
  • Umetni sladkorni nadomestki niso primerna zamenjava za sladkor. Tudi pri pripravi slaščic jih izberite izjemoma. Raje si prilagodite okus na manjšo sladkost – za kaj takega potrebujete le kak teden trdne volje in prilagoditev receptur. Skuhana sveže mleta kava ima zelo žlahten okus in sploh ne kliče po sladkorju.
  • Posladki naj bodo majhni in privlačni, da zadovoljite tudi oči.

Recepti

Kolač s suhim sadjem in oreški

Za manjši model ali 6 mafinov potrebujemo:

200 g različnega suhega sadja, razen rozin

4 žlice ruma

150 g celih neslanih oreškov

2 jajci in 1 beljak

1 dl sladke smetane

Priprava: Suho sadje narežemo na manjše kose in nekaj minut namakamo v rumu. Polovico oreškov damo v sekljalnik in jih začnemo mleti. Ko so že skoraj povsem zmleti, dodamo drugo polovico. Nadaljujemo mletje. Druga polovica naj ostane v večjih koščkih, prva pa naj bo kot moka.

Pečico segrejemo na 160 ºC. Manjši model namastimo in tanko potresemo z mešanico oreškov namesto drobtin ali v model za mafine vstavimo papirnate modelčke, ki jih ni treba mastiti. Jajca in beljak dobro penasto stepemo, prilijemo sladko smetano in z metlico vmešamo oreščke. Nazadnje dodamo v rumu namočeno sadje in narahlo premešamo. Zmes naložimo v model in postavimo v segreto pečico. Pečemo 25 minut ali malo dlje – odvisno od modela. Preverimo z zobotrebcem. Prvih nekaj minut pečice ne odpiramo.

Pecivo ponudimo še toplo po zelenjavni enolončnici ali hladno za malico ob jabolku.

Opomba: Od suhega sadja izberemo suhe fige, slive, marelice, datlje, brusnice. Izognemo se rozinam, saj imajo visok GI. Od oreškov izberemo lešnike, mandlje, orehe, neslane arašide, pistacije in druge neslane oreške. V manjši količini tudi kokosovo moko. Kostanju in kostanjevi moki se izognemo. Za čokoladni pridih v zmes dodamo žlico rožičeve moke.

Trufli iz rdeče pese in avokada

Za 20 do 25 truflov potrebujemo:

250 g kuhane rdeče pese (1 večja pesa)

150 g mesa zrelega avokada (1 avokado)

4 žlice meda/javorovega sirupa

100 g kakava in 25 g za okras

50 g kokosove moke za okras

Priprava: Rdečo peso olupimo in narežemo na večje kose, olupimo avokado, odstranimo koščico in vse damo v mešalnik/sekljalnik. Prilijemo med ali sirup in meljemo toliko časa, da dobimo pire. Nazadnje dodamo kakav in zmešamo v gladko zmes. Pokusimo, po potrebi dodatno sladkamo z medom.

Zmes preložimo v manjšo posodo, pokrijemo in postavimo v hladilnik za vsaj uro. Iz ohlajene zmesi z žličko oblikujemo kroglice in jih povaljamo v kokosu ali kakavu.

Ponudimo kot posladek po zelenjavno-mesni enolončnici.

Nasvet: Trufli niso kroglice, so veliko bolj nepravilnih oblik, spominjali naj bi na tartufe (angl. truffle). Najlaže jih oblikujemo tako, da z žličko zajamemo zmes in jo z nje spustimo v posip. Lahko pa si dlani namastimo z oljem in oblikujemo kroglice. Če želimo čvrstejše trufle, med zmes dodamo mlete oreške ali zdrobljene piškote, a v tem primeru povečamo GI.

Opomba: Čas ohlajanja je krajši, če so vse sestavine hladne. To pomeni, da peso skuhamo dan prej in ohladimo v hladilniku, prav tako avokado.

Koroška skuta s čebulo in bučnim oljem

Potrebujemo:

manjšo čebulo

250 g pretlačene skute

poper, sol

žličko mlete rdeče paprike

3 do 4 žlice bučnega olja

Priprava: Čebulo očistimo in sesekljamo. V posodo damo skuto, jo solimo, popramo, začinimo z rdečo papriko. Dodamo čebulo, bučno olje in dobro premešamo v mazavi namaz.

Ponudimo s polnovrednim kruhom za lahko večerjo po prežganki z jajcem in z veliko skledo pisane listnate solate s čičeriko.

Nasvet: V hladilniku v posodici se namaz obdrži ves teden.

Mojca Koman, univ. dipl. inž. živ. teh.


Vaši komentarji


© 2020 Zavod Vzajemnost, p. p. 134, 1001 Ljubljana, e-pošta: urednistvo@vzajemnost.si, telefonska številka 01 530 78 42

Vzajemnost najdete tudi na družabnih omrežjih Facebook | Twitter | dovod RSS

▲ Na vrh strani | Domov | Klub ugodnosti | O nas | Oglaševanje | Pogoji rabe, zasebnost in piškotki | Pravila nagradne igre

revija Vzajemnost in te spletne strani nastajajo z uredniškim sistemom podjetja (T)media