Odprt arhiv za vse obiskovalce

Življenjske naloge za lepo staranje

Zaradi posebnih razmer je dostop do članka odprt za vse obiskovalce strani.

maj '18

STARANJE V SLOVENIJI

Ostanimo še tokrat pri raziskovalnem podatku, da slabih 60 odstotkov nad 50 let starih prebivalcev Slovenije gleda na življenje po upokojitvi zrelo in razvojno, malo nad 40 odstotkov pa ima o starosti naivno ali uničevalno stališče – ti živijo trpko v sebi in v napetosti z drugimi. Smiselno stališče do starosti je oko, s katerim vidimo svoje življenjske naloge po upokojitvi, in je moč, da jih uresničimo. Kaj pravi gerontologija o nalogah v tretjem življenjskem obdobju? Spoznanja o tem zbira pri ljudeh, ki jim staranje lepo uspeva.

Ali čakajo po upokojitvi človeka kake posebne naloge? Kaj so pravzaprav posebne življenjske naloge?

Vse življenje gre večina časa in moči za vsakdanje delo ob vsakdanjih nalogah – za gospodinjenje in gospodarjenje v družini, delo v službi, priljubljene dejavnosti, družbo. Okrog prehoda v zadnjo tretjino življenja – tam med petdesetim in šestdesetim letom starosti – se te naloge precej spremenijo: otroci se osamosvojijo, stanovanje postaja preveliko za čiščenje in drago za vzdrževanje, z upokojitvijo preneha delo, ki mu v službenih letih posvetimo polovico budnega časa. V mladosti in srednjih letih so prihajale po tekočem traku tudi posebne prednostne naloge: dokončanje šole, poklicno delo v službi, družina, otroci, gradnja hiše.

V starosti so bistvene naloge enake kot prej: treba je zdravo živeti, biti v lepih odnosih z bližnjimi, imeti dobro družbo, biti aktiven, skrbeti za materialno varnost ... Nekaj razlik pa je. Prav te so odločilne posebne naloge za kakovostno staranje.

Ko gerontologija raziskuje tiste starejše ljudi, ki se starajo zdravo, so ob njih srečni bližnji in so zadovoljni tudi sami, ugotavlja, da ti ljudje v času okrog upokojitve zavestno opravijo nekaj posebnih nalog. Prednjači naslednjih pet.

  1. Naredijo okvirni osebni načrt za življenje po upokojitvi, da ne bo praznine niti preobremenitve; kaj bo človek delal za družino, kaj za druge ljudi, kaj zase.
  2. Po upokojitvi vpeljejo nov vsakdanji urnik z rednim ritmom počitka in vstajanja, osebnega urejanja in prehranjevanja, dela in rekreacije, stikov z ljudmi in samotnega poglabljanja, spremljanja informacij, branja in drugih pomembnih vsakdanjih stvari. Odločilen pa je tudi praznični urnik, kajti za poglobljeno življenje in lepo sožitje je kakovostno praznovanje nujen pogoj. Na praznični dan se lepše oblečejo in uredijo, tudi če so ves dan sami. Človek, ki se lepo stara, ima smiseln vsakdanji delavniški in praznični red.
  3. V življenje vpeljejo nove dejavnosti. Nekdo začne obdelovati vrt, drugi čebelari, ta slika, oni piše, potuje, začne kuhati in peči – zlasti moški, marsikdo pomaga mladi družini, se vključi kot prostovoljec v dobrodelno pomoč potrebnim … Za vsakega je zelo koristno, da se nauči uporabljati sodobni telefon z internetnimi informacijami in elektronskim dopisovanjem.
  4. Poiščejo in navežejo nove stike z ljudmi. Za zdravo, aktivno in dostojanstveno staranje verjetno ni koristnejšega, kakor da se človek poveže s sebi podobnimi ljudmi v organizirani skupini, ki se redno srečuje. Tako ima dobro družbo in stalne pobude za poglabljanje v nekaj smiselnega. Naslednji mesec bomo prikazali razne programe za zdravo staranje na tedenskih srečanjih v skupini vrstnikov.
  5. Ljudje, ki se lepo starajo, naredijo obračun o svojem mladostnem in službenem življenjskem obdobju. Zrel življenjski obračun za nazaj omogoči mirno, sproščeno in ustvarjalno življenje v sedanjosti. Šele ko človek preteklost zrelo izpusti iz rok, ima proste roke za sprejemanje novih možnosti. Šele ko odmisli vezi preteklosti, da ga ne ovirajo, se mu sprostijo sile za sedanjost in prihodnost. Današnji čas odriva starost izpred oči, ni naklonjen življenjskemu obračunu na pragu starosti. Toda socialna patologija po upokojitvi kaže, da je to nezdravo. Raste namreč število ljudi, ki so v starosti odljudno sitni, cinično zagrenjeni, se zapijajo, delajo samomor, zapadejo v igre na srečo, se ločijo od svojega zakonca, postanejo fanatični namesto duhovno zreli, skopo grabežljivi in podobno. Življenjski obračun sam po sebi ne prepreči vsega tega, pač pa človeku omogoči smiselno orientacijo in usmeritev.

Naloge priprave na kakovostno starost so pred človekom, ne glede na to, kdaj meni, da postane star. Ko je namreč že star, se ne more več pripravljati na starost, ampak mora – rad ali nerad – starost živeti. Priprava na zdravo staranje se dogaja vso mladost in v srednjih letih, upokojitev pa je zadnja velika priložnost, da se zavestno usmerimo v smiselno življenje.

Dr. Jože Ramovš, Inštitut Antona Trstenjaka


Vaši komentarji


© 2020 Zavod Vzajemnost, p. p. 134, 1001 Ljubljana, e-pošta: urednistvo@vzajemnost.si, telefonska številka 01 530 78 42

Vzajemnost najdete tudi na družabnih omrežjih Facebook | Twitter | dovod RSS

▲ Na vrh strani | Domov | Klub ugodnosti | O nas | Oglaševanje | Pogoji rabe, zasebnost in piškotki | Pravila nagradne igre

revija Vzajemnost in te spletne strani nastajajo z uredniškim sistemom podjetja (T)media