Kako do dobre paprike?
V domači kuhinji so najbolj priljubljene domače paprike različnih barv in oblik. Vsekakor priporočamo, da izbirate dobre sadike domačih proizvajalcev, ki jih lahko poiščete v vseh bolje založenih trgovinah. Dobra sorta je osnova za dober pridelek.
Vse bolj priljubljena je sorta bagoly, ki razvije močan koreninski sistem in spada med babure. To ji omogoča dobro oskrbo z vodo in hranili, tako da dobro nastavlja plodove. Plodovi so »kvadratični«, rahlo podolgovati z debelim mesom. Je enostavna za vzgojo na prostem in tudi zelo rodna. Odporna je proti površinski gnilobi plodov, vzroka zanjo sta pomanjkanje kalcija in stres. V zrelosti jo je najbolje pobirati, ko je rumene barve. V končni (fiziološki) zrelosti preide v rdečo barvo. Povprečna teža plodov je 200 g. Paprika šorok šari spada med babure in je srednje zgodnja sorta, primerna za vse vrtičkarje. Je zelo mesnata z bledo rumenimi in izredno okusnimi plodovi, primernimi za svežo uporabo, kisanje in kuhanje. V tehnološki zrelosti, v kateri jo je tudi najbolje pobirati, je rumene barve. V končni (fiziološki) zrelosti pa preide v rdečo barvo. Teža ploda je 160 g, dolžina 10 cm, obseg 23 cm in debelina stene 8 do 10 mm. Paprika kalifornijsko čudo je srednje zgodnja temno zelena babura, ki v zrelosti prehaja v rdečo barvo. Plodovi so veliki, debeli, mesnati in sladkega okusa. To je odlična paprika za takojšno uporabo in predelavo. V času zorenja se plod spremeni v rdečo barvo. Paprika slonovo uho je koničaste oblike, imenujemo jo tudi »kozji rog«. Plodovi so podolgovati, bočno sploščeni, prehajajo iz zelene v rdečo barvo. Sorta je do 3-krat večja od kurtovske kapije. Primerna je za pečenje in vlaganje. Plod tehta več kot 200 g, dolžina plodu je okrog 17 cm, obseg 24 cm in debelina stene 4 do 6 mm.
Izbor in pravilno ravnanje s sadikami
Treba je vedeti, da velike sadike niso primerne za presajanje na domači vrt. Paprika naj ima ob presajanju 6 do 8 listov, višina naj bo med 16 in 18 cm, premer sadike med 5 in 6 cm. Sadik, ki so večje in imajo razvite cvetove, ne sadimo na domači vrt. Nikoli ne kupujemo sadik z očmi, ampak izbiramo po strokovnih merilih za kakovostno sadiko. Na splošno velja, da manjše rastline bolje prenašajo presajanje kot velike. Priporočamo sajenje sadik slovenskih proizvajalcev. Njihove sadike so dobre kakovosti in redno dostavljene v vrtnarije. Take sadike imajo tudi na vrtu boljše možnosti za dober pridelek. Opise sort slovenskih proizvajalcev najdete na prodajnih mestih ali spletnih straneh proizvajalcev, kar ne velja za tuje sadike. Večji ko je lonček ali kultipak, bolje je za sadiko, saj v večji embalaži rastlina razvije dober koreninski sistem. Priporočamo, da sadike pred presajenjem na prosto dobro utrdimo. To pomeni, da jih nekaj dni pred presajanjem navajamo na zunanje vremenske pogoje. To še posebno velja za plodovke, kot so paradižnik, paprika, kumare, bučke, jajčevci. Priporočamo, da jih dan ali dva pustimo na prostem tudi ponoči. Če omenjene rastline presajamo na prosto brez utrjevanja, se lahko zgodi, da odpadejo cvetovi ali pa prve etaže cvetov sploh ne nastavijo. S sajenjem paprike ne hitimo. V osrednji Sloveniji jo sadimo po ledenih možeh. Če jo sadimo v razdalji 50 cm, je vmes dovolj prostora tudi za solato in baziliko.
NASVET: PRILJUBLJENE JAGODE
Plodove večkrat rodnih jagod uživamo v celinskem delu Slovenije od konca meseca maja pa vse do jesenskih pozeb. Spomladi sajene sadike rodijo že isto leto. Sadimo jih na sončno lego. Mesečnim sortam jagod odtrgamo prve cvetove, da se sadike ukoreninijo, spodbudimo jih k močnejši rasti in večji nadaljnji zasnovi cvetov. Če prvih cvetov ne poberemo, rastlino izčrpavamo. Gojimo rodne in aromatične sorte grmičastih mesečnih jagod, kot sta sorti albion in monterey. Navdušuje pa tudi mesečna ljubezenska gozdna jagoda, ki cveti v rožnati barvi. Plodove ljubezenske gozdne jagode obiramo vse poletje do jeseni. Po kakovosti pridelka v optimalnih pogojih in ob pravilni oskrbi večkrat rodne sorte ne zaostajajo za enkrat rodnimi sortami. Slaba lastnost večkrat rodnih sort se pojavi v poletnih vročinskih obdobjih, ko se cvetenje lahko popolnoma ustavi. Viseče sorte jagod poženejo izredno dolge živice z daljšimi internodiji. Poleg listov na živicah tvorijo tudi plodove, ki jih nastavljajo vse leto. V posodo ali lonec navadno sadimo tri sadike.
