Majhen cvetoč raj sredi mesta

Zaradi posebnih razmer je dostop do članka odprt za vse obiskovalce strani.

Prosti čas | maj '18

Franc Jerala in Zvezdana Vidic na vrtu

Hortikulturno društvo Kranj bo naslednje leto praznovalo šestdeseto obletnico, v letošnjem maju pa se že drugič vključujejo v vseslovensko akcijo Teden vseživljenjskega učenja. Člani urejajo vrt, ki stoji tik ob Prešernovem gaju, in za obiskovalce bodo vrata odprli od 17. do 19. maja in od 21. do 25. maja od 9. do 19. ure. S stojnico bodo sodelovali tudi na Paradi učenja in upajo, da bodo tako pridobili tudi kakšnega novega člana. 

Kako se je vse skupaj začelo? V februarju 1957 so v Ljubljani ustanovili Hortikulturno društvo Slovenije, ki je kmalu preraslo v Zvezo hortikulturnih društev, dve leti potem pa so društvo ustanovili tudi v Kranju. Njegova dolgoletna predsednica je bila mag. Anka Bernard, krajinska arhitektka, ki je uredila prenekateri del tega »mesta na skali« (bralci se zagotovo spominjate člankov, ki jih je pred leti pisala za Vzajemnost). Dvajset let po ustanovitvi je društvo dobilo od občine Kranj v last propadajoč paviljon poleg Prešernovega gaja in po dveh letih so člani začeli še uradno skrbeti za vrt ob paviljonu – od občine so zemljišče dobili v upravljanje.

Prvi cilj društva je bil pomagati pri urejanju okolic hiš, vrtov in mestnih površin tako, kot je bilo to takrat videti v tujini. V društvu so pripravljali predavanja, prikaze obrezovanja drevja in izlete na vrtnarske razstave. Tudi sadike, semena in spomladanske čebulnice, ki se jih takrat pri nas ni dalo dobiti, so nabavljali. Kot prvi so v Kranju organizirali očiščevalno akcijo v soteski reke Kokre in jo ponavljali vsako pomlad. Spomladanske očiščevalne akcije potekajo še danes, čeprav ne več pod okriljem društva.

Število članov je raslo, v najboljših letih jih je bilo več kot šeststo, med njimi je bilo precej učiteljev in profesorjev. Takrat so veliko hodili na izlete po evropskih vrtovih, in to je bilo za člane zelo privlačno. Dobro obiskane so bile njihove delavnice in razstave pa tudi dnevi odprtih vrat – te prirejajo še danes. Naj omenimo, da je bila obiskovalka tega vrta tudi slovita hortikulturistka slovenskega rodu Jelena De Belder Kovačič. Bila je tudi članica Hortikulturnega društva Kranj in tesna prijateljica takratne predsednice društva Anke Bernard. Marsikdo se spominja njenih dokumentarnih serij, in sicer List in cvet in Okus po cvetju ter Okus po plodovih, zadnjo so na TV Slovenija predvajali že po njeni smrti. Prejela je najvišje priznanje angleškega kraljevega hortikulturnega združenja, belgijski kralj (živela je v Belgiji) pa ji je za zasluge pri razvoju hortikulture podelil naslov baronice.

Na vrtu uživajo tudi otroci

Otrokom je še posebno všeč ribnik.

Pomembna dejavnost društva danes – poleg urejanja in vzdrževanja vrta – je izobraževalna. K njim radi prihajajo odrasli pa tudi otroci iz vrtcev in osnovnih šol, sodelujejo pa še z Gimnazijo Kranj. Oglede največkrat vodita predsednik društva Franc Jerala in tajnica Zvezdana Vidic. Ko se je profesorica nemščine in primerjalne književnosti upokojila, je začela zahajati na vrt, tam delati in pomagati v društvu pri administrativnih zadevah. Pravi, da se je v tem času veliko naučila. V veliko veselje ji je po vrtu voditi skupine otrok. Poslušajo jo odprtih ušes in uživajo v lepem okolju. Opaža, da so precej že odtujeni od narave. »Ko jim na primer pokažem poprovo meto in jim rečem, da iz nje izdelujejo bombone pepermint, so vsi navdušeni in ugotavljajo, da diši po žvečilnem gumiju. No, mi bi nekoč rekli obratno: da žvečilni gumi diši po poprovi meti.« Pokaže jim tudi mak in jim razloži, da so z njegovimi semeni posute makovke. Tudi to je zanje nekaj novega in starši ji pozneje povedo, da otroci na travnikih vsakokrat opazijo mak. Osnovnošolci imajo svoje biološke krožke na šoli in večkrat prinesejo kakšne sadike, na primer ognjiča, in jih posadijo. Pozneje se vračajo, da si ogledajo, koliko je rastlina v vmesnem času zrasla. Obisk na vrtu jih tako zelo navduši, da popoldne marsikateri na obisk pripeljejo tudi svoje starše.

Potrebujejo pridne roke

Vrt je majhen, obsega nekaj manj kot 600 kvadratnih metrov, a je na njem posajenih 420 različnih rastlin. Med njimi je veliko redkih. Na primer potonika iz Sibirije, ki cveti rumeno. Vse posajene sorte so botanične, niso žlahtnjene. »Zanima nas zgodovina rastlin, od kod so prišle, katera pri nas lahko prezimi, katero je treba vsako leto znova posaditi … Ogledamo si lahko majhen vzorčni zelenjavni vrt, zeliščni vrt, skalnjak alpinum, ribnik z zlatimi ribicami, senčni vrt in rozarij z vrtnicami.

Vrt je lep v vseh letnih časih.

Predsednik društva Franc Jerala je član društva od leta 1966. Kmalu je začel pomagati na vrtu, saj so ga začeli na novo zasajati. Takrat je bila tam samo močvara, zamisel in izvedba ribnika je njegova. Spominja se, da so zlate ribice dobili od znancev in prijateljev. Kot pove, je doma s kmetov, navajen je dela z zemljo. Po poklicu je kmetijski tehnik in ima že zaradi tega veliko strokovnega znanja, ki ga predaja obiskovalcem vrta. Trenutno imajo 36 članov, ki plačujejo članarino, in veseli so vsakega novega. »Potrebujemo predvsem pridne roke, ki bi znale obdelovati vrt. Sprejmemo vsakega, da ga le veseli in zanima delo z rastlinami. Dela je ogromno.«

Kje pa dobijo sredstva za vzdrževanje in obnavljanje? Zvezdana Vidic: »Vrt financiramo iz članarin, letna je 20 evrov, občasno dobimo sredstva iz občinskega proračuna.« Letos so še posebej veseli, saj jim je mestna občina namenila nekaj več denarja za prenovo vrta. Nabavili bodo nove sadike, zunanji izvajalec bo odstranil rastline, ki so se same zasejale, pa še obrezal grmovje, eno drevo pa bodo morali tudi odstraniti. »Bor in cipresa rasteta preblizu, težko se nam je bilo odločiti, katero drevo bi požagali. A smo se nazadnje le zedinili, da je bora bolj škoda,« razloži Zvezdana Vidic. Občina je prenovila tudi ograjo, saj je bila prejšnja dotrajana in za otroke iz sosednje šole tudi nevarna. Za svojo 60. obletnico bo torej vrt spet lepo urejen zasijal v vsej svoji lepoti.

Na obisk vrta vas vabijo od pomladi do jeseni vsak ponedeljek in četrtek od 16. do 18. ure. Po vnaprejšnjem dogovoru vrata odprejo tudi ob drugih dnevih. Poglejte na spletno stran: www.hortikult.info.

Maja Korošak, foto: arhiv društva


Vaši komentarji


© 2020 Zavod Vzajemnost, p. p. 134, 1001 Ljubljana, e-pošta: urednistvo@vzajemnost.si, telefonska številka 01 530 78 42

Vzajemnost najdete tudi na družabnih omrežjih Facebook | Twitter | dovod RSS

▲ Na vrh strani | Domov | Klub ugodnosti | O nas | Oglaševanje | Pogoji rabe, zasebnost in piškotki | Pravila nagradne igre

revija Vzajemnost in te spletne strani nastajajo z uredniškim sistemom podjetja (T)media