Alergije pri malih živalih

Zaradi posebnih razmer je dostop do članka odprt za vse obiskovalce strani.

Prosti čas | maj '18

Tako kot ljudje tudi mački in psi lahko pokažejo določene znake preobčutljivosti, ko njihov obrambni sistem različne snovi iz okolja ali hrane prepozna kot nevarne. Odzivi na alergene so različno intenzivni – od blagih, komaj zaznavnih do zelo močnih reakcij, ki ogrožajo življenje.

Vsako praskanje ali izpadanje dlake še ne pomeni nujno alergije, zato najprej preverite, ali ste živali redno dajali zaščitna sredstva proti zunanjim zajedavcem.

Živali dobijo alergene skozi kožo, jih vdihnejo ali pojedo s hrano. Znaki alergijskih reakcij so enaki kot pri nas: pordele in srbeče oči, izcedek, srbeč in pordel smrček, kihanje, kašljanje, pordela koža, ki bolj ali manj srbi, različni izpuščaji, vnetje notranjega dela uhlja, sluhovoda, zadebeljena koža na uhlju, slabše dihanje, lahko tudi smrčanje, če je prizadeta sluznica grla, prebavne težave.

Pri psih in mačkih se lahko alergija pojavi v katerem koli življenjskem obdobju ali pa se z njo že rodijo. Enako kot se pojavi, lahko tudi mine sama od sebe, sicer je potrebno zdravljenje. Določene pasme so temu bolj podvržene, zato zagotovo ni odveč dobro poznavanje pasme, da se temu poskusimo izogniti.

Alergenov je več vrst: 

- v domačem okolju: pršice, spore, plesni, določene tkanine, praški, mehčalci, šamponi, oblačila za pse, čistilna sredstva ipd.,

- zunanji dejavniki: vse vrste dreves, trav itd.,

- prehranski alergeni: predvsem rastlinske in živalske beljakovine (govedina in piščanec),

- bolšja slina: ko bolha piči, spusti svojo slino, da se lahko nasesa krvi, ugriz pa povzroči srbečico, ki je lahko večdnevna in zelo nadležna, zato toliko opozarjamo na zaščitna sredstva,

- nekateri plastični ali kovinski izdelki, ki jih uporabljamo kot opremo, igrače ipd.

Dieta ali zdravila

Alergije diagnosticiramo veterinarji po splošnem pregledu psa ali mačka in pogovoru z lastnikom. Uporabljamo tudi specialistične diagnostične teste (kožne ali krvne), ki zelo natančno pokažejo, s katerimi alergeni imamo opravka. V določenih primerih se z lastniki tudi dogovorimo za imunoterapijo, s katero pripravimo žival, da ob naslednjem srečanju z alergenom ne razvije več tako hude alergijske reakcije ali pa jo lahko v celoti preprečimo.

Posebna kategorija so alergije na hrano, ki so morda najlažje obvladljive. Iz hrane izločimo vse stvari, za katere sumimo, da povzročajo alergijo. Obdržimo samo eno ali največ dve beljakovini, ki jih žival dalj časa ni jedla, in to uporabljamo najmanj 8, najbolj idealno pa je 12 tednov. Pomembno je, da v tem času ne uporabljamo nobenih drugih stvari. Žival naj bo na dieti še nekaj časa po prenehanju kliničnih znakov. Če želimo spet preveriti staro hrano, jo začnemo dajati postopoma in jo ukinemo takoj, ko opazimo, da so se težave ponovile.

Pri nekaterih psih in mačkih je potrebna tudi terapija z zdravili, ki jih predpiše veterinar, lahko je samo začasna ali pa dosmrtna.

Iris Selan, dr. vet. med.


Vaši komentarji


© 2020 Zavod Vzajemnost, p. p. 134, 1001 Ljubljana, e-pošta: urednistvo@vzajemnost.si, telefonska številka 01 530 78 42

Vzajemnost najdete tudi na družabnih omrežjih Facebook | Twitter | dovod RSS

▲ Na vrh strani | Domov | Klub ugodnosti | O nas | Oglaševanje | Pogoji rabe, zasebnost in piškotki | Pravila nagradne igre

revija Vzajemnost in te spletne strani nastajajo z uredniškim sistemom podjetja (T)media