Nenadzorovano uhajanje urina
Prekomerno aktiven sečni mehur sicer ni bolezen, je pa neprijetna nadloga, ki prizadene vsako šesto Slovenko, starejšo od 40 let. Nenadzorovano uhajanje urina ali urinska inkontinenca se pojavlja v vseh starostnih obdobjih in pri obeh spolih, več pa je je pri starejših ženskah. Po menopavzi ima te težave kar vsaka druga ženska.
Bolniki se težav, povezanih z uhajanjem urina, sramujejo, zato jih prikrivajo pred okolico, svojci in zdravstvenim osebjem. Le malo jih poišče zdravniško pomoč. Marsikateri bolnik se zaradi tega umika iz socialnega življenja, kar pa prizadene ožjo in širšo okolico. Urinska inkontinenca ženske omejuje pri vsakdanjih opravilih in poslabšuje kakovost življenja. Če ne poskrbimo za spremembo vsakdanjih navad in zdravljenje, pa se stanje z leti slabša.
Do težav s prekomerno aktivnim sečnim mehurjem pride, kadar se mišica v mehurju nehoteno krči. To povzroči občutek nenadnega in neobvladljivega tiščanja na vodo tudi takrat, kadar sečni mehur ni poln. Znaki, ki kažejo na te težave, so nenadno močno tiščanje na vodo, ko mokrenja ni mogoče odložiti, pogosta potreba po mokrenju – več kot osemkrat v 24 urah, prebujanje zaradi potrebe po mokrenju dvakrat ali večkrat na noč in nehoteno uhajanje znatne količine urina. Pri ženskah se te težave pojavljajo kar štirikrat pogosteje kot pri moških, ki so posledica zaradi operacije prostate.
Preventiva je najboljše zdravljenje
Če imamo te težave z mehurjem, je pomembno, da zaužijemo dovolj tekočine, vsaj liter in pol na dan. Zdravniki predlagajo tudi zmanjšanje telesne teže, saj se je pokazalo, da se pri 7 odstotkih zmanjšanja teže težave z inkontinenco prepolovijo. Odsvetujejo kajenje, saj nikotin neposredno spodbuja krčenje mehurja in tako povzroča njegovo prekomerno aktivnost. Kadar kljub tem ukrepom ne moremo nadzorovati aktivnosti mehurja, obiščemo osebnega zdravnika ali ginekologa, ki bo predpisal zdravila, ki umirjajo mehur – zmanjšajo krčenje mišice mehurja ali povečajo njegovo sprostitev. Zdravljenje je uspešno pri dveh tretjinah pacientk. Pri starejših pacientkah je treba upoštevati še njihove druge težave in bolezni (srčno-žilna obolenja, sladkorno bolezen, težave s ščitnico …). Zdravila je treba jemati redno vsaj tri mesece in potem opraviti kontrolo.
Najboljše zdravljenje pa je preventiva. Rak na materničnem vratu smo s pomočjo preventivnih pregledov močno zmanjšali, tako bi se morali lotiti tudi inkontinence, menijo strokovnjaki. V Sloveniji porabimo za plenice od 15 do 17 milijonov evrov na leto, s preventivnim delovanjem bi ta strošek lahko bistveno zmanjšali, hkrati pa poskrbeli za večjo kakovost življenja bolnikov tudi na stara leta.
