Cesta za romantike

Prosti čas | jun. '18

V skoraj vsakem kraju ob Romantični poti je kaj zanimivega. 

Nemčija se ponaša s številnimi obnovljenimi zgodovinskimi mesti. Na prav poseben način jih je mogoče spoznavati z obiskom različnih tematsko povezanih poti, ki povezujejo več krajev in celo zveznih dežel. Ena izmed najbolj znanih in obiskanih je Romantična cesta na Bavarskem. Leta 1950 so tako poimenovali 350 km dolgo cestno povezavo med mestoma Füssen in Würzburg.

Pisana pročelja v mestu Füssen

Füssen, nekdaj poletna rezidenca augsburških škofov, je prav prijetno mestece za začetek raziskovanja tematske poti. Baročno mestno središče z benediktinskim samostanom se dviguje nad reko Lech v bližini jezera Foggensee. Nekoč je bila tu pomembna rimska postojanka, v srednjem veku pa so bili domači obrtniki znani po izdelovanju lutenj. Zgodovinsko mestno središče z gradom, poslikanimi pročelji, gostinskimi lokali in obilico domiselno založenih trgovin me je prepričalo, da sem v mestu tudi prespal. K ogledu pa me je vabil tudi bližnji grad Neuschwanstein. Zgradil ga je kralj Ludvik II. Bavarski (1845–1886), ki je zanj zapravil celo družinsko bogastvo. Na njegove načrte sta najbolj vplivala skladatelj Richard Wagner in francoski kralj Ludvik XIV., imenovan tudi Sončni kralj. Grajska zunanjost je služila za navdih celo Waltu Disneyju, saj je animirana podoba postala zaščitni znak družbe. Grad je tako zelo oblegan, da je za ogled potrebna rezervacija.

Simbolična najemnina za revne

Manj oblegani so manjši kraji, ki se ponašajo s srednjeveško arhitekturo, gastronomskimi posebnostmi in številnimi prireditvami. Potepanje je bila najlepša priložnost za doživljanje srednjeveške Nemčije, saj je večina zgledno obnovljenih mestnih središč rezervirana za pešce. Landsberg am Lech me je presenetil z velikim gotskim stolpom ob slapovih reke Lech.

Augsburg velja za najstarejše bavarsko mesto. V 16. stoletju je bilo to pomembno trgovsko mesto in v njem je leta 1521 bančnik Jakob Fugger postavil prvo socialno delavsko naselje Fuggerei. Zgradil je 110 hiš, stanovanja v njih pa za simbolično ceno oddal revnim družinam. Tu je živel in umrl tudi Franz Mozart, praded slavnega skladatelja. Zanimivo je, da za isto ceno v delu naselja še danes živijo najemniki. Pred stoletji je bila letna najemnina 1 renski gulden, danes pa znaša 0,88 evra. A najemnik ne more postati vsak. Osnovne zahteve so, da je katoličan, saj mora vsak dan trikrat moliti za ustanovitelja Jakoba in njegove sorodnike, poleg tega mora biti reven, a ne po lastni krivdi (z dohodki, manjšimi od 600 evrov mesečno), pošten, nekaznovan in kot meščan Augsburga prijavljen vsaj pet let. V naselju še danes živi okoli 150 ljudi, večinoma starejših.

Mestna hiša v Rothenburgu

Nördlingen in Dinkelsbühl sta me navdušila z majhnim, a slikovitim mestnim središčem, najlepše presenečenje pa je bilo mestece Rothenburg ob der Tauber, še posebno, ko sem raziskoval kamnite ulice, se vzpenjal po lesenih stopnicah na srednjeveško obzidje in se čudil izložbam, ki so vse leto božično okrašene. V slaščičarnah med drugim ponujajo znamenite snežne kepe – schneeball. To so nekakšni flancati, oblikovani v kroglo, ki velja za lokalno specialiteto. Med cvrtjem v olju dobijo takšno obliko zaradi posebnega orodja, ki spominja na velikansko cedilo za čaj. Kepe potresejo z mletim sladkorjem, cimetom in drugimi začimbami ali pa pomočijo v različne vrste čokolade.

Mestne zanimivosti

Mesto je s svojo idilično srednjeveško podobo služilo za kuliso številnim filmom in celo računalniškim igram. Prevod imena mesta lahko pomeni tudi Rdeča utrdba ob reki Taubera. Ime naj bi dobilo po rdečih strehah hiš, ki se stiskajo za visokim obzidjem, dolgim dobre štiri kilometre. Nad njim se dviguje deset ohranjenih obrambnih stolpov, v mesto pa vodi več monumentalnih vrat. Ob kamnitih ulicah se vrstijo restavrirane hiše z značilnimi lesenimi tramovi na pročelju, mogočne cerkve in občudovanja vredna mestna hiša. Ob njej se dviguje kar 61 metrov visok stolp, s katerega se odpirajo najlepši razgledi. Na trgu pred mestno hišo ob sobotah oživi slikovita tedenska tržnica z vsem, kar kmetje pridelajo v bližnji okolici. Od nekdaj so naprodaj tudi ovce.

Mesto poživljajo prireditve. Ena najslikovitejših se odvija na praznik svetega Duha (binkošti). Štiridnevno rajanje v srednjeveških oblačilih je posvečeno legendi o rešitelju mesta županu Nuschu. Ko je leta 1631 mestu grozilo uničenje, je grof Tilly ponudil nenavadno rešitev: »Če komu uspe na dušek spiti velik vrč vina (več kot tri litre), bom mestu prizanesel!« In na začudenje vseh je županu uspelo … Od aprila do oktobra pa ob petkih in nekaterih nedeljah prirejajo srednjeveške igre nemškega pesnika in dramatika Hansa Sachsa. Prvi septembrski konec tedna se Rothenburg dobesedno vrne v srednjeveške čase, saj ulice preplavi okoli tisoč nastopajočih, ki se jim radi pridružijo obiskovalci v srednjeveških oblačilih. Konec novembra nastopi čas za božični sejem, ki pričara nepozabno praznično vzdušje. Mnoge trgovine – ena najbolj znanih je Käthe Wohlfahrt – prodajajo praznične okraske in tradicionalne okrasne predmete lokalnih rokodelcev prav vse leto. 

Obisk mesta popestri več muzejev. V Muzeju svobodnega cesarskega mesta lahko občudujete celo Trubarjevo Biblijo. V mestu je namreč več let služboval Primož Trubar. Z družino je živel v nekdanji bolnici, špitalu. Menda mu je bil všeč mestni mlin na konjsko vprego, ki ga je spominjal na mladost na Raščici. Pa čeprav mlinskih koles ni gnala voda, temveč kar šestnajst konj. Mlin stoji še danes, velika kamnita stavba z valovitimi strešnimi okni je že na prvi pogled nekaj posebnega. Preurejen je v mladinski hotel, ki predstavlja najcenejšo možnost bivanja v mestu. Starostnih omejitev nimajo, saj tovrstni hoteli že dolgo niso namenjeni samo mladim. 

Vino za slovo

Pot me je mimo manjših srednjeveških mestec vodila vse do Würzburga. Romarsko mesto, kjer je bil tudi sedež škofije, je bilo ob koncu druge svetovne vojne skoraj v celoti uničeno. A k sreči so najbolj znameniti deli obnovljeni. Staro trgovsko ter univerzitetno mesto privlači obiskovalce z mogočno trdnjavo Marienberg. Grad je vredno obiskati zaradi muzejskih in umetniških zbirk ali pa vsaj zaradi enkratnega razgleda na mesto in okoliške vinograde. Povedali so mi, da Würzburg pomeni tudi »dišavni grad«, saj so nekoč na grajskih pobočjih gojili dišavnice. Na grajsko obzidje se lahko povzpnete tudi ponoči, ko ima mesto še poseben šarm. Kamor koli pogledate, se ne morete izogniti pridihu preteklosti. Knežja škofovska palača Residenz iz 18. stoletja je zaradi bogate opreme pod Unescovo zaščito, velja pa za eno najlepših baročnih zgradb v Evropi. Zgrajena je po vzoru francoskega Versaillesa, gradili so jo skoraj četrt stoletja, nekoč je v palači prespala tudi Marija Terezija. Najbolj me je navdušil star kamnit most s kipi kraljev in svetnikov, ki spominja na praški Karlov most. Mesto in pokrajina Frankofonija sta središče vinogradništva, o čemer pričajo okoliški vinogradi. Še posebno so ponosni na belo vino silvanec, vino stein pa je bilo odlično zapisano pri pisatelju Goetheju. Najboljša vina polnijo v tradicionalne sploščene in hruškasto oblikovane temno zelene steklenice, imenovane bocksbeutel. Oblika menda izvira iz antičnih časov in je praktična, saj se ne more skotaliti po strmem pobočju.

V mestnem središču je ohranjena ena izmed največjih vinskih kleti v Nemčiji, ki se ponaša z večstoletno tradicijo. V njej hranijo več kot pol milijona litrov vina, nekatere izmed steklenic pa so stare več kot stoletje. Vino vpliva tudi na kulinariko, saj si lahko privoščiš odlično krompirjevo kremno juho na vinski osnovi. Pa seveda različne klobase in druge mesne jedi. Vegetarijanci lahko pokusijo zeleno piro. To je nezrela mleta pira, iz katere pripravljajo odlične polpete z zelenjavnimi dodatki. Za povrh pa si le privoščite tradicionalno sladico bloatz, ki spominja na pito. Narejena je iz testa, obloženega s sezonskim sadjem, ki ga premažejo s prelivom iz smetane in jajc ter spečejo v pečici. V mestu je, kot se za Bavarsko spodobi, priljubljeno tudi pivo. Vsepovsod vabijo pivski vrtovi – biergarten, a tako se menda imenujejo le tisti, ki imajo na vrtu zasajene kostanje, drugače so navadni gostilniški vrtovi – wirtsgarten

Mesto z okoli 140.000 prebivalci pa je znano še po nečem: ob koncu 19. stoletja je Wilhelm Conrad Röntgen v univerzitetnem laboratoriju odkril rentgenske žarke, zaradi česar je kasneje prejel Nobelovo nagrado. Laboratorij in nekatere znanstvenikove predmete ter dokumente si lahko ogledate v muzeju. Ta je v nekdanjem laboratoriju, stoji pa v ulici, ki je bila poimenovana po slavnem fiziku. V širši okolici mesta boste našli še nekaj krajev, ki premorejo vsaj kanček srednjeveškega duha. Če si zaželite malo drugačnega sproščanja ali pa ste na poti z otroki, pa priporočam obisk tematskega zabaviščnega parka Freizeitland Geiselwind, ki je oddaljen manj kot uro vožnje in kjer je še velik živalski vrt.

Besedilo in fotografije: Igor Fabjan


Vaši komentarji


© 2024 Zavod Vzajemnost, p. p. 134, 1001 Ljubljana, e-pošta: urednistvo@vzajemnost.si, telefonska številka 01 530 78 42

Vzajemnost najdete tudi na družabnih omrežjih Facebook | Twitter | dovod RSS

▲ Na vrh strani | Domov | Klub ugodnosti | O nas | Oglaševanje | Pogoji rabe, zasebnost in piškotki | Pravila nagradne igre

revija Vzajemnost in te spletne strani nastajajo z uredniškim sistemom podjetja (T)media