Sonce ni vedno prijazno 

Dobro počutje | jun. '18

Polimorfna fotodermatoza

Kolesarjenje, sprehodi in različne športne dejavnosti v lepem sončnem vremenu izboljšajo naše počutje in razpoloženje ter spodbujajo nastajanje vitamina D v koži. Ta je pomemben pri preprečevanju osteoporoze in sodeluje pri presnovnih procesih v telesu. Za tvorbo vitamina D zadostuje že 15-minutno izpostavljanje kože na rokah in obrazu sončni svetlobi trikrat na teden. Prekomerno izpostavljanje sončnim žarkom pa škodljivo vpliva na kožo.

Sončno svetlobo sestavljajo žarki UVC, UVB in UVA ter vidna svetloba in infrardeča svetloba, ki prodira različno globoko v plasti kože glede na valovno dolžino. Pravzaprav vsaka porjavelost že pomeni poškodbo kože. Kožne celice v povrhnjici (melanociti) tvorijo rjavi kožni pigment melanin, da bi zaščitil globlje plasti kože in podkožja pred prodiranjem ultravijoličnih žarkov, ki kvarijo genetski material ter druge strukture celic in tkiv. Številne raziskave potrjujejo, da so prav tako škodljivi žarki UVA – ti nas dosežejo celo skozi vetrobransko steklo pri vožnji z avtomobilom ali skozi vodo pri kopanju.

Žarki UVC so le v visokogorju, nevarni so za alpiniste in smučarje, saj dražijo očesne strukture. Ne pozabimo, ultravijoličnemu sevanju smo izpostavljeni tudi v oblačnem vremenu. Za sončne žarke so občutljivejši svetlolasi, rdečelasi, modrooki in ljudje s svetlejšo poltjo ter otroci in starejši ljudje zaradi manjše sposobnosti obnovitvenih mehanizmov koži.

Kako nam sonce škoduje?

Velika količina UV-žarkov zavira imunski odgovor v koži, zato poleti pogosto izbruhne herpetični izpuščaj, poslabšajo pa se tudi mnoge kožne bolezni, npr. rozacea.

Sončne opekline. Vsaka opeklina je znak vnetnega dogajanja v koži. Koža je pordela, otekla in boleča, v hujših primerih se pojavijo tudi mehurji. Opeklinam se lahko pridružijo slabo počutje, glavobol, mrazenje ali povišana telesna temperatura.

Opečeni naj počiva v hladnem prostoru, pije naj dovolj tekočine, priporočljiva je uporaba hladnih obkladkov ali hladilne kreme oziroma gela. Mehurjev ne prediramo, temveč jih le prekrijemo s sterilno gazo. Pri močnih opeklinah obiščemo zdravnika.

Fotoalergični dermatitis po stiku s travo

Sončne alergije. Številnim ljudem pokvari počitnice močno srbeč izpuščaj z bunčicami ali mehurčki na predelih kože, ki so bili izpostavljeni sončnim žarkom – razvije se t. i. polimorfna fotodermatoza, bolj znana kot »alergija na sonce«. Pojavi se na začetku poletja ali že spomladi le nekaj minut ali ur po prvem izpostavljanju soncu. Po navadi traja nekaj dni, lahko tudi nekaj tednov in izzveni šele jeseni. Srbenje zmanjšamo s hladilnimi geli, na primer iz aloje vere, če je močno, pa z antihistaminiki v obliki tablet, ki so na voljo v lekarnah tudi brez recepta. Seveda je najustreznejša preventiva z zaščitnimi sredstvi za občutljivo kožo, nagnjeno k alergijam. Dobro je, če se že spomladi postopno izpostavljamo soncu, da se koža navadi.

Pri občutljivih ljudeh se lahko ob sončnem vremenu ob stiku s travo in nekaterimi rastlinami (na primer figami, peteršiljem, jagodami, zeleno in različnimi travami) pojavi mehurjast, močno srbeč in boleč izpuščaj na koži – nastanejo t. i. fototoksične ali fotoalergične reakcije kože. Na izpuščaj polagajte obkladke, izogibajte se stiku z rastlinami, tako da pri delu na vrtu oblečete bombažne rokavice, čeznje pa še gumijaste ali plastične rokavice.

Postarana koža z globokimi gubami

Podobne spremembe se lahko pojavijo tudi ob uživanju nekaterih zdravil (na primer antibiotikov in protibolečinskih zdravil) in ob hkratnem izpostavljanju soncu. Zato se je pred dopustom treba posvetovati s svojim zdravnikom. Tudi uporaba parfumov in dezodorantov (predvsem z oljem bergamotke) pred izpostavljanjem soncu lahko povzroči rjavkaste lise na koži.

F Pojav fototoksičnega dermatitisa po stiskanju limetinega soka

F Pojav fotoalergičnega dermatitisa po stiku s travo

Staranje kože. Pretirano izpostavljanje sončnim žarkom tanjša kožo, ta postane manj elastična in suha, sčasoma pa rumenkasto obarvana z zelo globokimi gubami. Na izpostavljenih delih rok in obrazu se pojavijo rjave lise (t. i. solarni lentigi ali sončne pege) in razširjene žilice.

Kožni rak. Pozorni moramo biti na hitro spreminjanje obstoječih pigmentnih znamenj in na nastanek novih, še posebej če hitro rastejo in se spreminjajo. V tem primeru je potreben takojšni obisk zdravnika. Sumljivi so asimetrija v barvi in obliki znamenja, vsaka hitrejša rast, rosenje, spontano krvavenje in tudi vsaka ranica na koži, ki se dolgo ne zaceli. Če opazimo tak pojav, takoj obiščemo zdravnika.

 F Maligni melanom

F Aktinične keratoze na lasišču – spremenjene celice so omejene le na povrhnjico, lahko se razvijejo v invazivnega kožnega raka.

Zaščita je nujna!

Pred škodljivimi vplivi sončnih žarkov se najbolje zaščitimo tako, da se poleti med 10. in 16. uro zadržujemo v senci. Na soncu nosimo pokrivala s širokimi krajci ali čepice s ščitnikom, ki pokrivajo tudi vrat (pri kolesarjih so pogoste opekline na vratu). Priporočljiva so sončna očala, zlasti za izletnike v visokogorje in smučarje. Še posebej redno morajo pokrivala nositi moški s plešo. Na soncu nosimo ohlapna in zračna oblačila z dolgimi rokavi. Nekatere novejše tkanine že vsebujejo pigmente, ki UV-sevanje absorbirajo oziroma odbijajo. Posebej dobro naj se zaščitijo osebe na plovilih, saj se od večjih vodnih površin odbije približno 80 odstotkov UV-sevanja, od skalnatih površin pa približno 25 odstotkov.

Če se dejavnostim na soncu v poletnih mesecih ne moremo ali ne želimo izogibati, uporabimo ustrezna zaščitna sredstva. Na voljo so v obliki krem, losjonov, gelov, olj, pršil. Vsebujejo lahko kemične in fizikalne filtre. Kemični filtri so kemične spojine, ki UV-žarke absorbirajo in absorbirano energijo spremenijo v toploto. Fizikalni filtri so drobni mineralni delci titanijevega in cinkovega oksida, ki ostanejo na površini kože in UV-žarke odbijejo. Ker ne povzročajo alergij, so priporočljiva za ljudi z občutljivo kožo ter za majhne otroke.

Zaščitna sredstva vsebujejo oznake za vsebnost zaščitnih faktorjev, ki so označeni s SPF za UVB-spekter in PFA (protection factor UVA) za UVA-spekter. Po evropskih standardih naj bi ustrezno zaščitno sredstvo vsebovalo vsaj tretjino zaščite UVA v razmerju z zaščito UVB. Zato je smiselna uporaba zaščitnih sredstev s SPF 30 ali več, sicer bi bila zaščita pred škodljivimi žarki UVA premajhna. Svetujemo uporabo SPF 50 ali 50 plus pri svetlopoltih in občutljivejših osebah, ki so pogosto opečene in redko porjavijo, ter SPF 20 do 30 pri ljudeh s temnejšo poltjo, ki so redkeje opečeni in lažje porjavijo.

Zaščitno sredstvo je treba nanesti vsaj 15 do 30 minut pred izpostavljanjem sončnim žarkom in ponovno po vsakem kopanju ali obilnem potenju. Predvsem pa je treba dobro namazati veke, konico nosu in uhljev ter ustnice, na kar pogosto pozabimo.

Klinične študije do zdaj niso dokazale znatne škodljivosti zaščitnih sredstev. Pogostejše so preobčutljivostne reakcije na sestavino PABA (paraaminobenzojevo kislino), zato je večina novejših krem ne vsebuje več.

Priljubljene t. i. naravne kreme za sončenje še iz časov naših babic, na primer šentjanževo olje ali kakavovo maslo, žal ne varujejo pred UV-sevanjem. Šentjanževo olje ob izpostavljanju sončnim žarkom celo povzroča alergične reakcije. So pa to dobra negovalna sredstva za kožo po sončenju. Negujemo jo s sredstvi, ki kožo spet navlažijo, obnovijo maščobno zaščitno plast in vsebujejo antioksidante (na primer vitamina E in C) ter snovi, ki vežejo vodo, kot sta ureja ali hialuronska kislina.

Mateja Lisjak, dr. med., specialistka za dermatovenerologijo


Vaši komentarji


© 2021 Zavod Vzajemnost, p. p. 134, 1001 Ljubljana, e-pošta: urednistvo@vzajemnost.si, telefonska številka 01 530 78 42

Vzajemnost najdete tudi na družabnih omrežjih Facebook | Twitter | dovod RSS

▲ Na vrh strani | Domov | Klub ugodnosti | O nas | Oglaševanje | Pogoji rabe, zasebnost in piškotki | Pravila nagradne igre

revija Vzajemnost in te spletne strani nastajajo z uredniškim sistemom podjetja (T)media