Kulturi posvečeno osrčje Ribnice
Grajsko poslopje v Ribnici
V osrčju Ribnice stoji grajsko poslopje s pestro zgodovino. Namenjeno je predvsem kulturnim vsebinam, v njem je tudi poročna dvorana. Grad obdaja spominski park, posvečen znamenitim rojakom.
Gospostvo Ribnica je v zgodovinskih virih prvič omenjeno leta 1220 kot lastnina starega rodu Turjačanov. Grad zasledimo kot »castrum Reiuenz« leta 1263, ko je bil v lasti Ortenburžanov. Kasneje so bili lastniki grofje Celjski in Habsburžani, ki so upravljali ribniško gospostvo s pomočjo svojih oskrbnikov. Leta 1618 so posest odkupili grofje Khisl, vendar so jo že po trinajstih letih prodali družini baronov Trilck. Po Trilckih so jo leta 1701 dedovali grofje Cobenzli. V njihovi lasti je bila vse do leta 1810, ko so grad s pripadajočo posestjo prodali dotedanjemu zakupniku Antonu Rudežu. Družina Rudež je tu živela vse do tridesetega leta 20. stoletja, ko so grad in ozemlje za gradom, imenovano mlaka, prodali takratni državi za namene vojske. Iz gradu so se zadnji ribniški graščaki izselili leta 1937. Od takrat je v javni lasti. Med vojno je delovala v gradu bolnišnica, v veliki meri je bil uničen. Po vojni je bil deloma obnovljen po načrtih arhitekta Plečnika.
Spomenik v parku je namenjen vsem pomembnim osebnostim tega območja.
Okrog je urejen Park kulturnikov, v osrčju katerega je vodnjak z napisom: »Spomin pesnikov, pisateljev, likovnikov, znanstvenikov, politikov, organizatorjev in mecenov, domačinov in gostov, ki jih je rodila ali hranila, vedno pa navdihovala Ribniška dolina.« Spomeniki so posvečeni skladatelju Jacobusu Gallusu, jezikoslovcu Stanislavu Škrabcu, kartografu Petru Kozlerju, slavistu Ivanu Prijatelju, politiku Janezu Evangelistu Kreku in drugim. Skladatelj Jacobus Gallus se je rodil leta 1550 domnevno v Ribnici, umrl pa je v Pragi leta 1591. Posebno pozornost je posvetil motetu, glasbeni upodobitvi liturgičnih in bibličnih besedil.
Kipi in glasba
V parku so razstavljena tudi kiparska dela, ki nastajajo ob vsakoletni likovni koloniji. Tam je tudi letno gledališče. Julija in avgusta vsak petek prirejajo grajske večere z nastopi slovenskih glasbenikov in gledališčnikov.
Pred graščino stoji riba, izklesana iz kamna, po kateri je dobilo mesto ime. V notranjosti sta urejena muzej suhe robe in pa muzej čarovništva, saj so prav v Ribnici na grmadi zažgali zadnjo domnevno čarovnico pri nas.
Kulturni spomenik posebnega pomena je bližnja župnijska cerkev sv. Štefana. Postavili so jo leta 1868. Zvonike so kasneje prenovili po Plečnikovih načrtih. Notranjščina je bogato poslikana z deli J. Wolfa, M. Koželja, I. Franketa in J. Groharja. Opremo je umetniško dopolnil I. Vurnik. Nasproti cerkve je stavba, v kateri si je pridobil osnovnošolsko znanje dr. France Prešeren. Blizu cerkve je prenovljena velika Miklova hiša. Na prelomu iz 19. stoletja v 20. stoletje je bila zbirališče ribniških tržanov. Danes pa so v njej razstavni prostori in knjižnica.
Informacije: Muzej Ribnica, Cesta na Ugor 6, 1310 Ribnica, e-naslov: muzej.ribnica@amis.net
