Lani pobranih več prispevkov 

Dobro je vedeti | jun. '18

Foto: J. D.

Ena osrednjih točk na aprilski seji sveta Zpiza je bilo poročilo Finančne uprave Republike Slovenije (Furs) o pobiranju prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Gre za temo, ki ni aktualna samo za svet zavoda, ampak tudi za širšo javnost, še zlasti pa za zavarovance. Med upokojenci prevladuje mnenje, da sta bila na tem področju red in solidno poslovanje, ko je še veljal SDK, pa vendar se je stanje v primerjavi s preteklimi leti pomembno izboljšalo. 

Furs, ki kot taka institucija deluje od leta 2014, si s številnimi dejavnostmi zelo prizadeva za izboljšanje pobiranja prispevkov. Izvaja vse mogoče ukrepe, ki jih določa veljavna zakonodaja, pa tudi tiste, ki niso predpisani, so pa dovoljeni, in to prav z namenom, da bi se bistveno izboljšala disciplina zavezancev za poravnavanje predpisanih obveznosti. Prav gotovo vas zanima, koliko Furs letno pobere vseh dajatev za štiri javnofinančne blagajne. Znesek ni majhen in znaša 15.527.288.034 evrov. V primerjavi z letom 2016 so pobrani dohodki porasli za 6,3 odstotka. Za pokojninsko blagajno pa so ti dohodki znašali 3.920.462.506 evrov. V primerjavi z letom 2016 so porasli za 6,2 odstotka. Če povemo s konkretnimi številkami, to povečanje pomeni 230.277.631 evrov več, kot jih je bilo pobranih v letu 2016. Ta uspešni rezultat je nedvomno posledica na eni strani ugodne gospodarske rasti v letu 2017 in s tem posledično povečanja števila zaposlenih, na drugi strani pa seveda tudi dejavnosti Fursa.

Furs pobira prispevke za socialno varnost na podlagi predloženih obračunov davčnega odtegljaja in predloženih obračunov prispevkov (obrazci REK). Naj posebej omenim večjo spremembo, ki zadeva mesečne obračune davčnega odtegljaja za dohodke iz delovnega razmerja. Na podlagi spremembe ZMEPIZ-1 morajo delodajalci od 1. januarja 2016 za svoje zaposlene poleg že dokaj obsežnih podatkov na tem obrazcu posredovati tudi podatke, ki so potrebni za oblikovanje podatkov na obrazcu M-4. Le-te posredujejo Fursu, ki pa na tej podlagi podatke posreduje Zpizu za oblikovanje obrazca M-4. Zato delodajalcem ni več treba tega obrazca enkrat letno pošiljati neposredno Zpizu. Novost predstavlja tudi novela zakona ZDavP-2, po kateri od 1. januarja naprej davčni organ sam za samozaposlene in družbenike, od 1. januarja 2018 naprej tudi za druge samostojne zavezance za prispevke, sam sestavi predizpolnjen obračun prispevkov za socialno varnost (POPSV), ki ga zavezancu vroči prek portala eDavki. Tak obračun mora posredovati najkasneje do 10. v mesecu za pretekli mesec, in če se zavezanci s tem strinjajo, postane obračun izvršilni naslov. Če pa zavezanec sam sestavi obračun do 15. v mesecu za pretekli mesec, velja njegov obračun.

Naj omenimo še eno novost, ki zadeva pobiranje prispevkov za socialno varnost in zaradi katere prispevki v posameznih primerih niso pobrani v taki višini, kot je obveznost zavezanca. S spremembo zakonodaje se je dvignila omejitev davčne izvršbe in tako so v večji meri zaščiteni dolžniki, ki imajo dolžnost iz naslova preživljanja. 

Pomemben je tudi nadzor

Iz poročila Fursa je razvidno, da se povečuje »samodisciplina« zavezancev glede izpolnjevanja obveznosti, saj so jih v zelo visokem odstotku poravnali prostovoljno. Tiste, ki tega ne storijo, Furs tudi opominja, saj se je izkazalo, da ima ta ukrep pozitivne učinke. Seveda pa morajo izvajati tudi manj prijetne, med drugim gre za izvršbe na premičnine in denarne prejemke posameznih zavezancev. Žal tudi s temi ukrepi vedno ni mogoče doseči popolnega poplačila obveznosti. Kar zadeva izvršbe na nepremičnine, le-teh ne more opravljati Furs, temveč spadajo v pristojnost sodišč. Na tovrstne postopke pa Furs ne more vplivati.

Pri pobiranju prispevkov igra pomembno vlogo tudi nadzor nad obračunavanjem prispevkov, ta nadzor obsega: nadzor davčnih obračunov, davčni inšpekcijski nadzor in finančno preiskavo. Iz poročila je mogoče ugotoviti, da so vsi ti nadzori pomembno prispevali k uspehu pobiranja prispevkov. Furs izvaja tudi ciljno usmerjene nadzore na področju prispevkov za socialno varnost in seveda opravlja tudi svojo vlogo prekrškovnega organa za prekrške, storjene v zvezi s prispevki za socialno varnost. Tako je bilo v prekrškovnih postopkih v letu 2017 izdanih 109 plačilnih nalogov za 199 storilcev prekrškov ter 282 odločb za 565 storilcev prekrškov. Spodbuden pa je podatek, da je bilo v tem letu – v primerjavi s predhodnimi leti – pristojnim organom podano večje število ovadb za storjena kazniva dejanja, in to kar 25 (v letu 2016 jih je bilo 9) in 10 naznanil (v letu 2016 samo 3).

Dolg se zmanjšuje

Iz poročila je razvidno, da se dolg iz naslova neplačanih prispevkov za pokojninsko blagajno zmanjšuje. V letu 2017 se je v primerjavi z letom 2016 pri blagajni Zpiza zmanjšal za 5,1 odstotka, pri skupnem dolgu vseh javnofinančnih blagajn pa za 4,1 odstotka. Po stanju 31. decembra 2017 pa je pri pokojninski blagajni znašal aktivni dolg približno 152 milijonov evrov, pogojno izterljivi pa približno 100 milijonov evrov. V razpravi so člani sveta še posebno pozornost posvetili prav pogojno izterljivemu dolgu, ki je predmet insolvenčnih postopkov, in to v zelo visokem odstotku (98,7 odstotka) v strukturi celotnega dolga. Na insolvenčne postopke (stečajni postopek in prisilna poravnava) pa Furs nima nobenega vpliva, ker jih vodijo sodišča in je finančni izplen iz teh postopkov zelo skromen. Prav zato so člani sveta menili, da bi bilo prav, da bi se ta problematika vsestransko proučila z namenom, da bi bil finančni učinek pobiranja prispevkov še boljši.

Najnižja in najvišja pokojninska osnova

Določitev najnižje oziroma najvišje pokojninske osnove je za upokojence zelo pomembna, saj vpliva na njihov gmotni položaj. Po veljavni zakonodaji znaša razmerje med najnižjo in najvišjo pokojninsko osnovo 1 : 4. ZPIZ-2 natančno določa elemente za izračun najnižje pokojninske osnove. Ker so ti elementi zdaj znani, je svet zavoda o tem odločal na zadnji seji. Najnižja pokojninska osnova namreč znaša 76,5 odstotka povprečne mesečne neto plače za leto 2017. Ta osnova se tudi valorizira s sklepi, s katerimi so bile pokojnine usklajene od 1. januarja 2018 in od 1. aprila 2018 naprej.

Tako od 1. januarja do 31. marca 2018 po ZPIZ-2 najnižja pokojninska osnova znaša 830,35 evra, najvišja pa 3.321,40 evra.

Od 1. aprila pa po ZPIZ-2 najnižja pokojninska osnova znaša 839,48 evra, najvišja pa 3.357,92 evra.

Tistim upokojencem, ki pa se jim bo pokojnina odmerila z upoštevanjem določb ZPIZ-1, najnižja pokojninska osnova od 1. januarja do konca marca 2018 znaša 607,82 evra, najvišja pa 2.431,26 evra.

Od 1. aprila 2018 naprej pa po ZPIZ-1 najnižja pokojninska osnova znaša 614,50 evra, najvišja pa 2.458,00 evrov.

Najnižja pokojnina

Svet zavoda je odločil tudi o najnižji pokojnini, ki od 1. januarja do 31. marca 2018 za v tem letu uveljavljene pokojnine znaša 215,89 evra, od 1. aprila naprej pa 218,26 evra.

Svet zavoda je odločil tudi o osnovah, od katerih se določijo nadomestila za invalidnost, nastalo v letu 2018. Za obdobje od 1. januarja do 31. marca 2018 se nadomestila po določbah 80., 84., 85. in 86. člena ZPIZ-2 odmerijo najmanj od osnove v višini 475,38 evra, od 1. aprila naprej pa najmanj od osnove, določene v višini 480,60 evra.

Svet je odločal tudi o tem, kolikšno je lahko najvišje nadomestilo za čas poklicne rehabilitacije, tako od 1. januarja do konca marca 2018 in od 1. aprila naprej. Sprejel je tudi zgornjo mejo za izplačilo dela vdovske pokojnine. Od 1. januarja do konca marca 2018 del vdovske pokojnine znaša največ 97,15 evra, od 1. aprila naprej pa največ 98,22 evra. Skupno izplačilo lastne in dela vdovske pokojnine, uveljavljene v istih obdobjih, pa znaša največ 1.901,50 evra oziroma 1.922,41 evra.

O poslovanju Zavoda Vzajemnost

Bralci redno spremljate revijo, ki jo izdaja Zavod Vzajemnost. Prav gotovo vas zanima, kako njegovo poslovanje ocenjujejo drugi, še zlasti ustanovitelji. Svet Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije se je na aprilski seji seznanil s poročilom o poslovanju zavoda v preteklem letu in ga ocenil kot uspešnega tako z vidika kakovosti vsebine revije kot tudi finančnega rezultata.

A. T.  


Vaši komentarji


© 2021 Zavod Vzajemnost, p. p. 134, 1001 Ljubljana, e-pošta: urednistvo@vzajemnost.si, telefonska številka 01 530 78 42

Vzajemnost najdete tudi na družabnih omrežjih Facebook | Twitter | dovod RSS

▲ Na vrh strani | Domov | Klub ugodnosti | O nas | Oglaševanje | Pogoji rabe, zasebnost in piškotki | Pravila nagradne igre

revija Vzajemnost in te spletne strani nastajajo z uredniškim sistemom podjetja (T)media