Visok krvni tlak – tihi ubijalec
Visok krvni tlak ali hipertenzija je kronična bolezen, ki jo spremlja vzdevek tihi ubijalec, saj se je bolniki pogosto sploh ne zavedajo, nezdravljena pa lahko povzroči zelo resne posledice, kot so srčni ali možganski infarkt ter odpoved srca in ledvic.
Visok krvni tlak ali hipertenzija je kronična bolezen sodobnega človeka in dosega razsežnosti globalne epidemije. Poleg prevelike vsebnosti maščob v krvi je ena najpogostejših zdravstvenih težav tudi pri nas. Pred dobrim desetletjem je imelo pri nas zvišan tlak okrog 40 odstotkov ljudi, danes pa kardiologi ugotavljajo, da je ta odstotek še višji. Zato ne preseneča, da je največ prezgodnjih smrti posledica previsokega tlaka in vsebnosti maščob v krvi. Svetovna liga za hipertenzijo je leta 2005 določila 17. maj za svetovni dan hipertenzije.
Krvni tlak je sila, s katero kri pritiska na stene žil. Pri povečanem telesnem naporu oziroma stresu je normalno, da je krvni tlak povišan. O hipertenziji pa govorimo, ko je tlak povišan brez katerega koli posebnega razloga. Po priporočilih vrednost zgornjega krvnega tlaka naj ne bi presegala 130 milimetrov živega srebra oziroma vrednost spodnjega krvnega tlaka 85 milimetrov živega srebra. Z leti tlak nekoliko naraste, a če vam namerijo več kot 140 milimetrov živega srebra zgornjega tlaka in 90 milimetrov živega srebra spodnjega tlaka, pomeni, da imate tlak povišan.
Vzrok za kronično visok krvni tlak večinoma ni znan. V 95 odstotkih gre za esencialno hipertenzijo. Res pa je, da gre lahko za dedno nagnjenost ali pa bolnik s slabimi življenjskimi navadami (prevelika telesna teža, alkoholne pijače, sol, stres …) pripomore k povišanju tlaka. Le pet odstotkov ljudi ima t. i. sekundarno hipertenzijo, ki je povezana z neko drugo boleznijo. V tem primeru je vzrok za povišan krvni tlak znan (bolezni ledvic, nadledvične žleze, zožitev aorte …).
Dejavniki tveganja
Visok krvni tlak ima lahko usodne posledice. Povzroči lahko bolezni srca ali žil, srčno in možgansko kap, poškodbe ledvic, težave z očmi in krvnim obtokom, ki so lahko smrtno nevarne. Že samo malo povišan krvni tlak pomeni 1,5-krat večje tveganje možganske kapi. Visok krvni tlak ugotavljamo z merjenjem. Problem je, da večina ljudi s hipertenzijo nima prav nobenih težav.
Tveganje za visok krvni tlak se povečuje s starostjo. Običajno se tvegano obdobje začne okoli 45. leta. Visok pritisk pa je pogostejši pri moških. Debelost je eden največjih dejavnikov tveganja za razvoj visokega tlaka. Več ko je odvečnih kilogramov, večje je tveganje. Telesna nedejavnost povečuje tveganje za nabiranje prekomernih kilogramov. Neaktivni ljudje imajo hitrejši srčni utrip, njihovo srce je pod večjim naporom, kar poveča pritisk na arterije. Med dejavnike tveganja spadajo tudi družinska nagnjenost, stres in kajenje, ki takoj začasno zviša krvni tlak, hkrati pa kemikalije iz tobaka poškodujejo notranjost žil, kar povzroči zožitev arterij in zviša krvni tlak. Škodujeta tudi prekomerno uživanje alkohola in slana hrana, ki povzroča zadrževanje vode v organizmu, kar poveča tlak. Med dejavnike tveganja spadajo tudi nekatera kronična stanja in nosečnost.
