Dieta pri putiki

Dobro počutje | jun. '18

Protin ali putika je presnovna bolezen, ko se kristali sečne kisline nalagajo okoli sklepov. To povzroči bolečine in otrdelost sklepov, bolezen pogosto prizadene tudi ledvice, zlasti so pogosti ledvični kamni. Bolezen je zelo neprijetna, ustrezna dieta bolnikom gotovo omili težave, jih celo odpravi, vendar sta za kaj takega potrebni močna volja in res temeljita ter trajna prevetritev življenjskega sloga. Le dieta, ki jo bolnik sprejme za svojo, namreč koristi.

Soli sečne kisline se v telesu tvorijo iz purinov. Te dobimo iz hrane, pretežno iz beljakovin, del jih organizem ustvari sam. Večino jih porabi za obnovo in gradnjo telesa, manjšino pa razgradi in izloči v obliki različnih spojin. Ena izmed njih je sečna kislina, ki se ob normalnih pogojih izloči z urinom. Pri moteni presnovi beljakovin, ki je glavni vzrok za putiko, se tvori veliko preveč sečne kisline, zato presežek ostaja v krvi, sklepih in ledvicah. Enako se zgodi, če je beljakovin v prehrani mnogo preveč ali obenem premalo vode, ki je ključna sestavina urina. Soli sečne kisline se tvorijo tudi pri bolezni ledvic, prav tako stranski učinki nekaterih zdravil vplivajo na zmanjšano izločanje seča. Največji krivec pa je prehrana. Dokazano je, da se putika pojavlja pri ljudeh, ki ne uživajo dovolj rib, sadja, zelenjave, v večjih količinah pa uživajo meso, mesne izdelke in podobna živila, ki zakisajo telo, in sočasno prekomerne količine alkohola, predvsem piva, in imajo povišano telesno težo.

 Zelenjava, a ne vsa

Putiko zdravimo z alkaliziranjem telesa, saj gre za neko vrsto razstrupljanja in pospešenega izločanja sečne kisline in seča iz telesa. Kar pomeni, da morajo bolniki več piti: vodo, nesladkan čaj, razredčene sokove, in sicer vsaj 3 litre na dan. Kava je odsvetovana v začetni fazi, kasneje jo bolniki lahko uživajo zelo previdno. Vse pijače z alkoholom so povsem prepovedane.

Dobro je dajati prednost živilom, ki v telesu pustijo bazični ostanek, to sta predvsem zrelo sadje in zelenjava, ki je tudi odličen diuretik. Izjema so le šparglji, špinača, stročnice, gobe, breskve, marelice in rabarbara. Ker gre pri putiki za moteno presnovo beljakovin, je beljakovinska živila treba uživati s premislekom. Povsem prepovedana je drobovina, tako sveža kot konzervirana v klobasah ali paštetah. Prepovedana živila so školjke, ribe in močne mesne juhe. Večje količine mesa in stročnic pri obroku škodijo. Fižolova ali lečna juha tako za bolnike s putiko nista priporočljivi, grah v rizi-biziju je vprašljiv, nekaj grahkov v zelenjavni mineštri pa načeloma ne škodi. Fermentiranim mlečnim izdelkom naj dajo prednost pred mlekom. Nekaterim škodijo ovseni kosmiči.

Kaj potem jesti?

Kljub temu je bolniku na voljo veliko živil. Od zelenjave izjemno koristita paradižnik in paprika, ki sta močno bazični živili. Paradižnikovo solato z malo čebule in česna ter oljčnega olja naj bi bolniki s putiko uživali kar trikrat na dan v zgodnji fazi zdravljenja. Česen deluje antibiotično, prav tako njegova tinktura, ki ima prečiščevalno vlogo in spodbuja delovanje jeter in ledvic. Kot najučinkovitejše živilo pri zdravljenju putike pa v več knjigah priporočajo češnje, pojesti bi jih morali kilogram in pol na dan.

Od začimb koristi timijan, ki je odličen naravni diuretik. Kopriva odvaja nakopičene strupe iz telesa, ga alkalizira in celo zdravi. Uporabljamo jo v juhah, solatah ali prikuhah namesto prepovedane špinače, pri pripravi jedi pa se izogibamo večjim količinam mleka in masla.

 Recepti

RATATOUILLE IZ PEČICE

Potrebujemo: pol čebule, 2 stroka česna, pločevinko vloženega paradižnika (pire), sol, poper, 2 žlici olivnega olja, jajčevec, večjo bučko, rumeno poletno bučo, rdečo papriko, nekaj stebel svežega timijana. 

Priprava: Drobno sesekljamo čebulo, česen na tanko narežemo. Pečico segrejemo na 180 do 200 stopinj. Na dno ovalnega modela zlijemo vložen paradižnikov pire, ga potresemo s čebulo, česnom, soljo, poprom in žlico olivnega olja. Premešamo.

Jajčevcu, bučkama in papriki odrežemo konce in jih z ostrim nožem narežemo na tanke rezine. Naložimo jih v model od roba proti sredini. Na koncu vse poškropimo z olivnim oljem, solimo, popramo in potresemo z lističi timijana. Model pokrijemo s pokrovom ali zelenjavo dobro prekrijemo s papirjem za peko. Postavimo v segreto pečico in pečemo približno 40 minut, da se zelenjava zmehča in paradižnikova omaka (še) brbota okoli zelenjave.

Ponudimo s testeninami ali kuskusom in zeleno solato.

Različica: Jed dobi poseben značaj, če med paradižnike dodamo črne olive.

PIŠČANČJE PRSI S ČEŠNJEVO OMAKO

Potrebujemo: 2 skodelici svežih češenj, pol kozarca rdečega vina, za noževo konico kumine, soli in popra, timijan, 2 žlici (češnjeve, kiselkaste) marmelade, žlico rjavega sladkorja, 2 kosa piščančjih prsi brez kosti in kože, olje za peko.

Priprava: Češnje izkoščičimo in damo v manjšo kozico. Prilijemo vino, začinimo s kumino, soljo, poprom, timijanom in marmelado. Pristavimo, počakamo, da mešanica zavre, povsem zmanjšamo ogenj in pokrito kuhamo 10 minut, v tem času alkohol iz omake izpari. Občasno premešamo.

Piščančje fileje po dolgem razpolovimo, da dobimo štiri polovice, rahlo posolimo, popramo in namastimo z oljem. Ponev namastimo z oljem in meso nad močnim ognjem pečemo po štiri minute na vsaki strani. Meso narežemo in dodamo češnjevo omako. Zraven ponudimo zelenjavni pire iz krompirja, bučk, korenja ter skledo zelene solate.

Koristen nasvet: Če imamo večjo količino češenj, omako pripravimo na zalogo. Vročo vložimo v kozarce (kakor marmelado ali čatni).

KOROMAČEVA SOLATA

Potrebujemo: večji koromač, večji korenček, manjšo rdečo čebulo; za polivko: sol, poper, ščep sladkorja, 2 dl tekočega naravnega jogurta, 2 žlici majoneze, 1 žlico gorčice, sok pol limone

Priprava: Koromač očistimo, odstranimo stržen in vse narežemo na tanke rezance. Na hitro ga blanširamo v malo slanega kropa, da se malce zmehča, a še ostane čvrst. Preložimo v solatno skledo in ohladimo. Grobo naribamo korenček, dodamo tanko narezano čebulo. Posebej zmešamo vse sestavine za polivko in z njo prelijemo zelenjavo. Premešamo in okrasimo s koromačevim zelenjem.

 Mojca Koman