Usposabljanje za kakovostno starost
STARANJE V SLOVENIJI
V rubriki Staranje v Sloveniji smo se v prejšnjih mesecih mudili pri podatkih o upokojitvenem prehodu iz reprezentativne raziskave nad 50 let starih slovenskih prebivalcev. Slabi dve tretjini starejših sta usmerjeni v zdravo staranje, dobra tretjina v tvegano ali uničevalno. Res je škoda, da bi nam v zadnji tretjini življenja čas polzel iz rok; tudi za zgrešene odločitve smo že prestari. Če kaj, ima človek lahko v rokah volan za svoje usmerjanje v starost.
Generacije naših prednikov je v tradicionalni družbi samodejno usmerjalo stoletno izročilo v skoraj vse: v vsakdanje vedenje in šolanje, v poklic in družino, kako odraščati in kako se starati. Danes se moramo za vse pomembne stvari zavestno odločiti in se usposobiti. Zavestna odločitev in usposabljanje o tem, kako se usmeriti v smiselno starost in kako jo živeti, sta enako nujen pogoj za lepo staranje, kakor sta odločitev in usposabljanje nujna, če hočemo uporabljati sodobno informacijsko-komunikacijsko tehnologijo.
Četrt stoletja izkušenj kaže, da se za lepše staranje in sožitje z mlajšimi generacijami obnese podoben način usposabljanja, kakor ga poznamo iz začetka srednjih let pri odločitvi in usposabljanju za varno vožnjo v avtošoli. Tečaj, ki je po metodi podoben avtošoli, lahko človeka v času okrog upokojitve usmeri v lepše življenje in sožitje v zadnji tretjini življenja. Na Inštitutu Antona Trstenjaka (info@inst-antonatrstnjaka.si) smo v ta namen razvili dva tečaja, ki ju izvajamo v Ljubljani ali drugje po Sloveniji in tujini.
Za kakovostno življenje po upokojitvi
Vsebina tečaja zajema tri enostavne in obenem zahtevne cilje:
- inventurni pregled obeh pretečenih tretjin življenja,
- osvežitev dobrih in lepih izkušenj, da se jih človek veseli, je nanje ponosen in zanje hvaležen, ter usvojitev orodij za obdelavo slabih izkušenj iz preteklosti in sprotnih, da kot invazivni plevel ne prerastejo dobrega življenjskega pridelka,
- spoznavanje posebnih potreb in možnosti v zadnji tretjini življenja, usmeritev v zdravo staranje, zlasti na področjih gibanja, prehranjevanja, spanja ter osebnega zorenja, in povezanost z drugimi, ki si zavestno prizadevajo za kakovostno staranje in sožitje.
Človek v tej »avtošoli« za kakovostno staranje oblikuje smiselno stališče do starosti, naredi stvaren načrt za lastni razvoj in sožitje ter usvoji potrebna orodja in veščine za dejansko uresničevanje svojega načrta v vsakdanjem življenju. Usmeri se torej v modrost kakovostnega staranja, ki svetuje:
1. narediti vse, kar je dobro in zmorem,
2. sprejeti, česar ne morem spremeniti, in najti smisel te omejitve,
3. razvijati vest, da čim bolje prepoznavam, kaj naj naredim, kaj moram sprejeti in kako naj smiselno obdelam težavne izkušnje.
Za lepo sožitje
Je nadaljevanje prejšnjega. Na njem se učimo obvladati enako enostavne in zahtevne vsakdanje naloge za lepo sožitje v družini, osebni in širši družbi:
- spoznati značilnosti mlajših generacij,
- spoznati in sprejeti svoje vloge ter njihovo plodno dopolnjevanje z vlogami drugih,
- naučiti se veščin za smiselno doživljanje vsakega, ki sem z njim v stiku, ter veščin za komuniciranje.
Ta tečaj je posebej pozoren na lepše doživljanje svoje generacije in komuniciranje z njo, zlasti starajočih se zakoncev med seboj.
Sožitje v družini, službi in družbi je za zadovoljstvo, srečnost in razvoj v starosti vsaj tako pomembno kakor materialna blaginja. Učenje lepšega sožitja je danes največja možnost za obvladovanje zahtevnih nalog ob staranju prebivalstva. Pri tem imamo prvič v zgodovini na voljo dobre možnosti: konkretna znanja in učinkovite metode. Ker smo materialni razvoj tako dobro obvladali, lahko upravičeno upamo, da bomo tudi sedanje možnosti za lepše sožitje, za novo solidarnost med generacijami, kakor se glasi naslov dokumenta o odzivu na demografske spremembe v Evropi.
Opisana dva tečaja sta dobra možnost, da tretje tretjine življenja po upokojitvi ne zapravimo s čedalje klavrnejšim životarjenjem in zagrenjenim nerganjem. V podjetjih pa izvajamo sorodni tečaj za zaposlene po 50. letu starosti, ki pomaga uspešno opraviti zadnje obdobje zaposlitve in se usmeriti v kakovostno življenje po upokojitvi.
Vsi tečaji potekajo v skupini desetih udeležencev na treh srečanjih po tri ure; prvi dve enoti sta lahko isti dan, tretja čez en teden. Učna metoda je skupinsko socialno učenje po načelu: Vsi smo učitelji in vsi učenci, razlike nas bogatijo; torej ne poslušanje predavanj, ampak praktična »avtošola« za kakovostno staranje in sožitje.
