PISMA BRALCEV
Šestdeseta obletnica delovne brigade v Brkinih
Pred dnevi sem obiskala Prem, vasico, kjer sem leta 1957 kot ptujska gimnazijka sodelovala v delovni brigadi pri gradnji brkinske ceste. Bili smo zbrani mladi z vseh koncev Slovenije, spletla so se nova prijateljstva. Prirejali smo kulturne večere, bilo je veliko glasbe in petja, bil je zanos. Fantje so spali v premskem gradu, dekleta pa v šoli, kjer se je rodil Dragotin Kette, pesnik slovenske moderne. Spali smo vsi v eni sobi na slamaricah. Naše vodstvo je poskrbelo za številne strokovnjake za psihologijo, pedagogiko, ki so nas uvajali v življenje. Tu in tam se je zaiskrila kakšna iskrica, srce je začelo hitreje utripati.
Vstajali smo zgodaj, za zajtrk smo imeli hrano iz takratnih ameriških rezerv (rdeči sir in marmelado), ki smo jo delili tudi z otroki iz vasi. Vode je bilo malo, mi pa smo delali na najbolj vročem soncu v mesecih juliju in avgustu. Naša pijača je bila prekuhana voda z malo črne kave. Trasa je bila v grobem pripravljena, naše orodje so bile lopate, krampi in samokolnice. Preštevali smo jih, tekmovali, kdo je bil hitrejši in bolj zagnan. Dekleta smo prinašala malico in prijele za delo, ko je zmanjkalo moči drugim, kopali smo luknje za razstrelivo, saj so morali nekatere dele razstreljevati, da so dobili material za utrjevanje podlage. Nič nam ni bilo težko, ko smo ob večerih peli in poslušali glasbo, ko smo se veselili opravljenega dela. Po enem mesecu (nekateri so ostali tudi dva) smo se razšli z občutkom, da smo nekaj svojega prostega časa prispevali za lepšo podobo domovine, porušene po vojni.
Dobila sem udarniško značko (v obliki listine), ki jo skrbno hranim. Prvič so nam s Ptuja prinesli kokto, ki jo je proizvajala ptujska Petovia – tovarna alkoholnih in brezalkoholnih pijač, zato smo jo imenovali »pijača naše mladosti«. Hvaležni domačini so ob cesti postavili spomenik brigadirjem na meji med Premom in Slivjem. Z velikim veseljem sem ugotovila, da ga ohranjajo.
Zelo si želim, da bi vzpostavila stike z brigadirji, ki se še spomnite teh dogodkov ali ste na njih sodelovali, da skupaj še enkrat obudimo spomine. Sporočite mi svoje telefonske številke ali naslove ali kaj napišite: dabic.vika@gmail.com. V arhivu sem našle seznam ptujskih brigadirjev iz leta 1957, čeprav je bila ptujska brigada na delu tudi že leta 1956.
Viktorija Dabič, Ptuj
Odlično letovanje
Kot zvesta naročnica revije Vzajemnost sem v marčevski številki zasledila prispevek o Klubu upokojencev Slovenije, ki – kot je bilo zapisano – upokojence že vrsto let razveseljuje z zdraviliškimi letovanji na Hrvaškem in v BiH po nadvse ugodnih pogojih.
Ker me je zapis pritegnil, sem brez oklevanja poklicala na telefonsko številko kluba in se na podlagi predstavitve podrobnega programa odločila, da se včlanim in prijavim na aprilski termin za letovanje v zdravilišču Banja Slatina pri Banjaluki. Navdušila sem tudi svojo mamo in z veliko mere radovednosti sva se pridružili pisani druščini upokojenk in upokojencev z vseh koncev Slovenije.
Presenečena sem bila nad prisrčnim sprejemom strokovnega osebja zdravilišča, nastanitvijo v zelo lepih sobah in predstavitvijo dejavnosti zdravilišča. Vse, kar se je v desetih dneh dogajalo, pa je preseglo vsa moja pričakovanja. Zdravniški pregledi, terapije, ki sva jih dobili, predvsem blatna mineralna obloga, hrana, izredna ljubeznivost vsega osebja, srečanja s prijaznimi domačini, popoldanski izleti in seveda odlična organizacija … Vsekakor to ni bilo moje zadnje zdraviliško letovanje s Klubom upokojencev Slovenije.
Marinka Velikonja, Črni Vrh nad Idrijo
