Ste že izbrali sorto in gredico za radič?

Prosti čas | jun. '18

Domači radič začnemo sejati junija. Pri tem je dobro upoštevati kolobar in izbrati prave gredice. Radič največkrat sejemo na prazne gredice, ki so ostale po spravilu zelo zgodnjih sort krompirja. Svoje mesto najde tudi na gredicah, ki so bile spomladi zasedene z nadzemno kolerabico in redkvico. Izberite še pravo sorto in radič na vašem vrtu bo prava vrtna poslastica.

Junija sadimo in sejemo na gredice, ki so ostale prazne po spravilu solate, redkvice, nadzemne kolerabice, zgodnjega krompirja in drugih vrtnin. Za nadzemno kolerabico in redkvico, ki smo jo sejali zgodaj spomladi, lahko sejemo ali sadimo radič. Primerna gredica za radič je tudi gredica, ki je bila predhodno zasedena z zgodnjim zeljem ali krompirjem. Ta gredica je običajno velika, zato na prazno mesto sejemo in sadimo več različnih vrtnin. Za krompirjem sejemo tudi črno redkev pa brstični ohrovt, listnati ohrovt in zelje.

Radiča ne sadimo na gredice, ki so bile predhodno zasedene s solato, saj so te vrtnine v sorodstvu. Za solato običajno sejemo črno redkev in belo redkev. Po spravilu spomladanske solate lahko junija sejemo tudi korenček. Najboljši čas za setev radiča je junija in prvi teden julija. Sejemo letni radič, ki bo naredil glave v tem letu, in tudi sorte prezimnega radiča. Zaradi prezgodnje setve bi poletne sorte radiča ušle v cvet, saj so za dolžino dneva še občutljivejše kot endivija. Prezimni radič in sorte za siljenje je najbolje sejati ob koncu junija in v začetku julija. Julija je tudi čas za presajanje sadik za jesensko-zimsko uporabo in skladiščenje. Ne pozabite posejati tudi nekaj vrstic tržaškega solatnika, ki je dobra garancija za solato v vročem poletju. Režemo ga redno, da listi niso kosmati in grenki.

Bogata izbira različnih sort

Mešanice radičev grumolo z rdečimi in zelenimi listi lahko sejemo vse leto. Glavice so majhne in odprte. Priporočamo zlasti setev ob koncu poletja (september), da jim pred zimo porežemo liste. Spomladi naredijo rozetaste glavice, primerne za zgodnje pobiranje. Grumolo rossa je rdeča celoletna sorta radiča. Listi so intenzivno rdeči in mesnati. Ta sorta radiča ima majhno odprto glavo. Grumolo bionda je svetla celoletna sorta z majhno odprto glavo. Listi so svetlo zeleni in mesnati. Grumolo verde je zelena celoletna sorta. Listi so temno zeleni in mesnati. Tudi ta sorta ima majhno odprto glavo. Veronski radič naredi srednje velike rdeče glavice, ki so odpornejše proti mrazu kot druge sorte radiča. Zgodnji radič palla rossa ima sprva zelene liste, jeseni pa postanejo rdeči. Listi so krhki in hrustljavi ter niso odporni proti mrazu. Radič pan di zucchero (štrucar) sejemo junija in julija, avgusta pa presajamo na izbrano gredico. Naredi velike podolgovate glave, ki jih pobiramo jeseni. Sorta radiča castelfranco ima rdeče marmorirane liste. Naredi velike glave, ki jih pobiramo jeseni pred začetkom zime.

Za uspešno gojenje radiča upoštevamo dobre in slabe sosede. Radič se dobro počuti v družbi paradižnika, sladke koruze, solate, bazilike, šetraja, fižola, korenčka in kopra. V poletni vročini in suhi jeseni je treba radič namakati oziroma zalivati. Poleti je zelo koristna tudi uporaba zastirke. Slabi sosedje radiča so paprika, endivija in peteršilj.

NASVET 

REDČENJE PLODOV

Redčenje plodov pri jablanah, hruškah in breskvah je vsakoletno junijsko opravilo. Z redčenjem se bo preostanek plodičev razvil v plodove boljše kakovosti, ki bodo drevesu vzeli manj hranil in energije. Pri poznih sortah jablan se takšni plodovi bolje skladiščijo in dalj časa obdržijo sortne lastnosti. Tako bomo z redčenjem dosegli tudi primerno rodnost v naslednjem letu. Pri določenih sortah jablan je izmenična rodnost sortna lastnost in tudi redčenje plodov na vsakoletno rodnost ne vpliva. Z ukrepom redčenja plodičev omejujemo pojav bolezni in škodljivcev. Jabolčni zavijač (gosenica metulja, ki povzroča črvivost plodov) se po navadi seli s ploda na plod, kjer se plodovi stikajo. Z redčenjem zmanjšamo ta pojav tudi do 30 odstotkov. Pri jablanah in hruškah pustimo po en plodič iz skupine, pri breskvah razredčimo plodiče na razdalji od 8 do 10 cm. Pustimo najlepši plod, odstranimo pa vse poškodovane, pozeble in neizenačene plodiče. Redčenja plodov se lotimo v suhem vremenu. Plodove enostavno redčimo kar s sadjarskimi škarjami, če smo dovolj spretni, jih oberemo z roko.

 Davor Špehar, Zeleni svet


Vaši komentarji


© 2021 Zavod Vzajemnost, p. p. 134, 1001 Ljubljana, e-pošta: urednistvo@vzajemnost.si, telefonska številka 01 530 78 42

Vzajemnost najdete tudi na družabnih omrežjih Facebook | Twitter | dovod RSS

▲ Na vrh strani | Domov | Klub ugodnosti | O nas | Oglaševanje | Pogoji rabe, zasebnost in piškotki | Pravila nagradne igre

revija Vzajemnost in te spletne strani nastajajo z uredniškim sistemom podjetja (T)media