Obudili so stare otroške igre
Mladi danes zelo veliko časa preživijo pred računalniki in ob pametnih telefonih, ki jih še najraje uporabljajo za igro in zabavo. Igrače dedkov in babic pa so bile povsem drugačne, izdelane so bile iz kamenčkov, vej, slame, lesa, ostankov blaga ali le narisane na tla z ogljem ali kredo. Igrali so se na prostem in v družbi vrstnikov ali družine. Danes te ljudske gibalne igre tonejo v pozabo, vendar če otroke nanje spomnimo, se veselo igrajo, tako kot so se njihovi starši ali babice in dedki.
Ob svetovnem dnevu Rdečega križa, 8. maja, se je pred novomeškim humanitarnim centrom okrog 150 dolenjskih otrok igralo stare igre – od ristanca, gumitvista, špane, med dvema ognjema, potapljanja ladjic, igre s fračo do zbijanja koze. Iz slame, volne in blaga so izdelovali punčke in druge igrače. In prav nič se niso dolgočasili, bilo je zelo živahno.
Ristanc
Osrednji dogodek so poimenovali Medgeneracijska vas z bazarjem, kjer so prikazali spomine na otroštvo – igre, ki so se jih otroci igrali nekoč in so tudi danes še vedno zanimive. Poleg osmih dolenjskih šol so sodelovali tudi Društvo za razvijanje prostovoljnega dela in udeleženci ustvarjalnih delavnic tamkajšnjega združenja RK. Osnovnošolci iz Dolenjskih Toplic so predstavljali tudi Topličkovo učno pot, ki nosi ime po Topličku, maskoti njihove šole, vodi pa okrog šole in mlade spodbuja, da živijo zdravo in z naravo. Na poti je kar 12 točk z različnimi vsebinami in nalogami (ekološki otok, čebelnjak, šolski vrt, kompostnik, zeliščni skalnjak, gozd, čutna pot), začne pa se z igrami, ki so se jih otroci igrali nekoč (ristanc, zemljo krast, pismo, špana). Mentorica je povedala, da je na tej točki vedno živahno, kar pomeni, da so stare igre zanimive tudi za današnje otroke, le predstaviti in ponuditi jim jih moramo.
Drgljica pred prstno vrtavko
Drgljica
Posebno pozornost otrok in obiskovalcev je pritegnila posebna igrača iz lesa, orehove lupine in vrvice, ki jo je predstavil Vinko Ahlin iz Šentruperta. Pokazal je, kako jo izdeluje in kako se z njo pravilno ravna. Gre za drgljico, s katero so si včasih kratili čas, tako kot se danes nekateri igrajo s prstno vrtavko, imenovano fidget spinner, le da je veliko bolj prijetna, lepa in povsem iz naravnega materiala. Gospod Vinko je po poklicu kovinostrugar, a ker je že oče izdeloval lesene izdelke, so tudi njega pritegnili in tako izpod njegovih rok nastajajo umetelne drgljice.
Na žalost se je ohranilo zelo malo starih igrač, ena od njih je preprosta punčka, izrezana iz kosa lesa, ki jo hrani Dolenjski muzej, našli pa so jo v Jagodniku pri Trebelnem. Njeno fotografijo so skupaj z drugimi, ki so prikazovale igre otrok nekoč, razstavili na domiselni vrvici v parku nad kamnito mizo. Fotografije je izbrala in pripravila Ivica Križ, kustosinja Dolenjskega muzeja, ki je z veseljem sodelovala na prireditvi, saj je letos tudi leto evropske kulturne dediščine, ki poudarja medgeneracijsko sodelovanje in izmenjavo znanj.
Zbijanje koze
Ob tej priložnosti so razglasili tudi naj prostovoljca, to priznanje je prejel Nejc Hočevar iz Osnovne šole Šmarjeta za prostovoljstvo v krajevni organizaciji Rdečega križa – za obiskovanje starejših po domovih, naj prostovoljska skupina pa je Klub Mladi za boljši svet, ki deluje v okviru novomeškega območnega združenja RK in sodeluje pri raznih akcijah. V zadnjem letu so opravili več kot 1000 prostovoljskih ur. V skupini delujejo Mateja Balan s kmetijske šole, Timotej Bučar s srednje zdravstvene šole, Gloria Gačić in Jasmina Kramaršič s srednje vzgojiteljske šole in Jovan Dušanić s srednje strojne šole, David Hren s kmetijske šole in Nejc Goršin, ki je že zaključil šolanje. Podelili so tudi nagrade na natečaju za razglednice Ker nam je mar, na katerega se je odzvalo kar dvanajst osnovnih šol in štirje dnevni centri. Medgeneracijsko obarvan dan pa so zaključili z okroglo mizo Brez ta starʹga mlad ne zraste, kjer so o svoji uspešni poklicni poti spregovorili Nuša Rustja, Zvezdana Bajc, Tatjana Gazvoda, Matjaž Smodiš, Janez Usenik in Vladimir Bahč. Mladi so tako iz prve roke izvedeli, kako so lahko v življenju poklicno uspešni in zadovoljni.
Topliški osnovnošolci so prastaro igro ristanc opisali in tudi razložili njeno ime. Gre za besedno sestavljanko – »ris« pomeni zarisano črto ali podobo, »tanc« pa pomeni ples. »Ris-tanc« je tako na tla zarisana podoba za poskakovanje ali tancanje. Gre za gibalno-tekmovalno igro, ki nima svojega vodje in so vsi igralci enakovredni.
