Vpliv krize na naše zdravje

Dobro počutje | jul. '18

Foto: J. D.

Zdravje je največja vrednota in predstavlja pomemben družbeni kapital. Na predstavitvi publikacije Neenakost v zdravju v času ekonomske krize v Sloveniji, ki so jo pripravili na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje, so povedali, da ugotovitve kažejo, da smo v primerjavi z drugimi državami Evropske unije v času krize ohranili relativno dobro zdravje prebivalcev, čeprav so se izdatki za zdravje znižali. Uvrščamo se v sredino evropskih držav, boljši smo po umrljivosti dojenčkov, po umrljivosti zaradi samomora pa na samem repu. Toda posledice krize se lahko pokažejo kasneje, pri tem so navedli prekarne delavce, ki prevzemajo nase veliko tveganje: prekomerno delajo, se odpovedujejo počitnicam, odlašajo z obiskom zdravnika ...

Nacionalni inštitut za javno zdravje ugotavlja, da neenakosti v zdravju obstajajo, da pa so nekje na ravni leta 2010. Najslabše so jo v času krize odnesli brezposelni, ki se med prvimi odpovejo zobozdravniku, zdravilom brez recepta, brezposelne ženske tudi redkeje obiščejo ginekologa, imajo več duševnih težav in pogosteje kadijo. Umrljivost zaradi alkohola je porasla ne glede na spol in izobrazbo, pri kajenju se je med visoko izobraženimi zmanjšal delež kadilk, se pa je med visoko izobraženimi povečal delež tveganega opijanja. Je pa naša država ohranila relativno enako dostopnost do zdravstvenih storitev kot pred krizo, kar potrjuje, da moramo še naprej razvijati in krepiti javno zdravstvo. Slabost poročila je, da ne vsebuje podatkov o najranljivejših skupinah – o ljudeh brez zdravstvenega zavarovanja in prekarnih delavcih. 

Je naš zdravstveni sistem pravičen?

To pomeni, da vsak dobi, kar potrebuje. Za zmanjševanje socialne neenakosti v zdravju bi morala več narediti politika, žal je premalo zavedanja, da je zdravje naša pravica in zelo pomemben element blaginje. V Sloveniji vlagamo relativno malo za dolgo pričakovano življenje. Tudi za zdravstvo prispevamo malo, čeprav imamo ljudje drugačen občutek. Za večjo enakost v zdravju bi morali tudi v prihodnje ohraniti nizka neposredna plačila za zdravstveno zavarovanje, poiskati pa bo treba dodatne finančne vire. 

Pomembne razlike v zdravju ustvarja izobrazba. Visoko izobraženi živijo dlje in so tudi bolj zdravi. V času krize so brezposelni in ljudje z nižjo izobrazbo in nižjimi dohodki izdatke za zdravje zmanjševali, medtem ko so izobraženi in z boljšimi dohodki te izdatke povečali (za dodatne samoplačniške preiskave, razne terapije, zdraviliško zdravljenje …). 

Tu je še problem nizkih pokojnin in z njimi nizka varnost upokojencev. Premalo se zavedamo, kaj pomeni staranje prebivalstva. Slovenija je država, kjer pričakovana starost narašča in se zelo povečuje število ljudi, starejših nad 80 let.

Socialna psihologinja dr. Mirjana Ule je opozorila, da bi morali biti bolj pozorni na ranljive skupine. In da zdravje ni samo odsotnost bolezni, ampak tudi odsotnost negotovosti. Ranljive skupine ljudi doživljajo bolečine tudi zaradi občutka strahu pred negotovostjo in sram ter občutke krivde, ker ne morejo poskrbeti za preživetje. Vse to vpliva tudi na njihovo zdravje. 

Več vlagati v preventivo

Za boljše zdravje ljudi bi morali še več vlagati v preventivo, ki se obrestuje tudi pri zmanjšanju neenakosti v zdravju. Jožica Maučec Zakotnik, državna sekretarka na ministrstvu za zdravje, je spomnila na nekaj uspešnih preventivnih programov. Program preventive srčno-žilnih bolezni je v desetih letih zmanjšal umrljivost za 50 odstotkov, čeprav je bilo vloženega relativno malo denarja. Program Svit je že po treh letih pokazal 300 rakavih obolenj manj na leto, kar 70 odstotkov jih je odkritih v zgodnji fazi. To pomeni manj smrti in tudi manj stroškov obravnav, na leto s tem prihranimo 20 milijonov evrov. Tu je še program Zora, s katerim jim je prav tako uspelo zmanjšati število raka in tudi umrljivost. Uspešna je tudi shema šolskega sadja, da otroci in mladostniki jedo bolj zdravo in se več gibljejo. Zaključila pa je, da smo premalo naredili pri krepitvi duševnega zdravja. 

Ekonomska kriza je pustila vidne in nevidne odtise, omenjena publikacija naj bi prispevala k razumevanju stanja in razvijanju večje občutljivosti za neenakost v zdravju. Kot je poudarila dr. Ule, najboljše zdravje in počutje nista značilni za najbogatejše države, ampak za tiste, ki imajo najmanjšo stopnjo neenakosti.

Jožica Dorniž

© 2023 Zavod Vzajemnost, p. p. 134, 1001 Ljubljana, e-pošta: urednistvo@vzajemnost.si, telefonska številka 01 530 78 42

Vzajemnost najdete tudi na družabnih omrežjih Facebook | Twitter | dovod RSS

▲ Na vrh strani | Domov | Klub ugodnosti | O nas | Oglaševanje | Pogoji rabe, zasebnost in piškotki | Pravila nagradne igre

revija Vzajemnost in te spletne strani nastajajo z uredniškim sistemom podjetja (T)media