Znani so podatki za izračun letošnjih pokojnin

Dobro je vedeti | jun. '18

Izračuni pokojnin, uveljavljenih v posameznem koledarskem letu, na njegovem začetku še niso mogoči. Zanje namreč zavod potrebuje poleg osebnih podatkov zavarovancev še zakonsko določene enotne elemente, ki so vsi praviloma znani in objavljeni šele v drugem četrtletju. Ti obsegajo: višino povprečne stopnje davkov in prispevkov, obračunane od plač v preteklem letu, valorizacijske količnike za preračun osnov iz prejšnjih let na raven povprečne plače na zaposleno osebo, izplačane v predhodnem letu, zneska najnižje in najvišje pokojninske osnove ter zneska najnižjih pokojnin. Osebni podatki pa obsegajo predvsem podatke o plačah in/ali zavarovalnih osnovah, od katerih so bili plačani prispevki za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, ali »osnovah«, kot to določa zakon, ter dopolnjeni pokojninski dobi.

Pripadajoči znesek pokojnine zavod izračuna v upokojitvenem postopku. Njena višina je enaka določenemu odstotku od zneska pokojninske osnove. Teh je na voljo praviloma več. Od letošnjega leta vsako od njih tvori mesečno povprečje osnov iz zaporednih 24 let zavarovanja od vključno 1. januarja 1970 naprej. Če so te na razpolago za vsa koledarska leta, ima bodoči upokojenec ob uveljavitvi pravice do pokojnine na voljo kar 25 različnih pokojninskih osnov. Prvo tvori obdobje od 1970 do 1993, zadnjo pa od 1994 do 2017. Zavod odmeri pokojnino od pokojninske osnove, najugodnejše po višini.

Določitev pokojninskih osnov 

Pri izračunu pokojninskih osnov mora zavod povprečne mesečne osnove od leta 1992 naprej preračunati v neto vrednosti z upoštevanjem za posamezno koledarsko leto veljavnih povprečnih stopenj davkov in prispevkov. Za leta pred tem pa upošteva dejanske neto zneske. Lani veljavna povprečna stopnja davkov in prispevkov je znašala 34,72.

Zavod sme upoštevati le osnove iz koledarskega leta, v katerem so bili za najmanj šest mesecev zavarovanja plačani prispevki, zavarovanec pa je dopolnil tudi najmanj šest mesecev zavarovalne dobe. Koledarska leta, v katerih so bili prispevki plačani za krajše obdobje, v katerih obvezno zavarovanje sploh ni obstajalo ali podatkov o njihovi višini ni mogoče pridobiti, mora preskočiti. Dolžina obdobja, iz katerega mora zavod upoštevati povprečne mesečne osnove zavarovanja, se v teh primerih ne skrajša, temveč izpadlo leto ali leta nadomesti z osnovami iz prvega naslednjega ter preostalih manjkajočih koledarskih let. V takih primerih se zniža število možnih pokojninskih osnov. Odmera pokojnine od pokojninske osnove, izračunane na podlagi krajšega obdobja kot 24 let, je mogoča le, če so razpoložljive osnove samo za ta čas. Osnov iz koledarskega leta, v katerem je uveljavljena pokojnina, pri izračunu pokojninske osnove praviloma ni mogoče upoštevati.

Medsebojno primerljivost mesečnih osnov pri izračunu pokojninskih osnov zagotavljajo valorizacijski količniki. Te mora na način, določen v zakonu, vsako leto na novo določiti minister, pristojen za delo, v soglasju z ministrom, pristojnim za finance. Njihova višina temelji na spremembah na ravni povprečnih plač na zaposleno osebo, izplačanih za posamezno koledarsko leto v državi, od leta 1970 naprej, pri čemer je treba od leta 1992 povprečne bruto plače preračunati v neto vrednost z upoštevanjem povprečnih stopenj davkov in prispevkov. Valorizacijski količniki, veljavni letos, za izračun pokojninskih osnov, objavljeni v Uradnem listu RS, št. 32, znašajo:

Leto

Količniki

1965

4085304,250

1966

3088767,655

1967

2796862,141

1968

2552802,957

1969

2217024,868

1970

1849669,003

1971

1549083,718

1972

1315320,180

1973

1135718,228

1974

904136,607

1975

722847,074

1976

625650,086

1977

525422,078

1978

431161,197

1979

344264,108

1980

290309,632

1981

223179,985

1982

177176,787

1983

139391,234

1984

91677,276

1985

46303,137

1986

20783,477

1987

9389,495

1988

3537,163

1989

215,599

1990

44,991

1991

24,543

1992

8,261

1993

5,509

1994

4,294

1995

3,612

1996

3,134

1997

2,805

1998

2,560

1999

2,336

2000

2,111

2001

1,886

2002

1,719

2003

1,598

2004

1,512

2005

1,443

2006

1,373

2007

1,273

2008

1,180

2009

1,142

2010

1,099

2011

1,076

2012

1,071

2013

1,065

2014

1,056

2015

1,048

2016

1,031

2017

1,000

Zavod možne pokojninske osnove bodočega upokojenca izračuna v upokojitvenem postopku tako, da povprečne mesečne osnove iz koledarskih let, iz katerih te obstajajo (od 1992 naprej preračunane v neto vrednost), pomnoži z valorizacijskimi količniki za navedena leta ter seštevke zahtevanih zaporednih let (24 let) deli s številom let, ki jo tvorijo.

Odmera pokojnine

Zavod bo za izračun pokojninskih osnov pri večini na novo priznanih pokojnin uporabil valorizacijske količnike, določene za leta od 1970 naprej, ker se smejo za njihov izračun upoštevati povprečne mesečne osnove le od tega leta naprej. Uporaba valorizacijskih količnikov, določenih za koledarska leta pred letom 1970, pa je mogoča le v primeru, če bodoči upokojenec izpolnjuje pogoje za pridobitev pravice do starostne pokojnine tako po sedanjem kot tudi prejšnjem zakonu. Prej veljavni zakon je namreč dovoljeval štetje povprečnih mesečnih osnov iz obdobja pred letom 1970, če po tem letu niso bile na voljo.

Osebe, ki so do uveljavitve sedanjega zakona izpolnile pogoje za pridobitev pravice do starostne pokojnine tudi po prejšnjem zakonu, zahtevka za upokojitev pa še niso vložile, lahko še vedno uveljavijo to pravico po pogojih, določenih v navedenem zakonu. Pri njenem priznanju in odmeri bo moral zavod upoštevati podatke, zahtevane v tem zakonu, vse do dneva uveljavitve pravice oziroma do dneva prenehanja zavarovanja. Izračun možnih pokojninskih osnov bo temeljil na povprečnih mesečnih osnovah iz zaporednih 18 let zavarovanja, kot je to zahteval prejšnji zakon. Pri izračunu pa bo uporabil veljavne valorizacijske količnike. Ti zagotavljajo bistveno višje pokojninske osnove kot valorizacijski količniki, določeni po prejšnji zakonski ureditvi. Zaradi tega pa bo moral izračunane pokojninske osnove še predhodno preračunati s količnikom 0,732, ki ga v ta namen določa zakon, možne starostne pokojnine pa od njih odmeriti v odstotkih, določenih glede na dopolnjeno pokojninsko dobo, ovrednoteno po prejšnjem zakonu. Brez takega preračuna bi starostne pokojnine, odmerjene od višjih pokojninskih osnov z višjimi odstotki za odmero, veljavnih v prejšnji zakonski ureditvi, neutemeljeno znatno odstopale od pokojnin, odmerjenih po novih pravilih. Preračun zagotavlja njihovo relativno medsebojno primerljivost.

Valorizacijski količniki, veljavni v letošnjem letu, so višji od lanskoletnih za 3,1 odstotka. Navedena razlika pa ne pomeni nujno, da bodo vse letos uveljavljene pokojnine višje, kot bi bile, če bi bile uveljavljene lani. Teoretično je namreč mogoče, da bo podaljšanje obdobja, iz katerega se upoštevajo povprečne mesečne osnove za izračun pokojninske osnove, za eno leto (lani 23, letos 24 let) vpliv višjih valorizacijskih količnikov odpravilo. Taki primeri pa bodo le izjemni.

Poleg pokojninske osnove pa na višino pripadajoče pokojnine pomembno vpliva tudi dolžina dopolnjene pokojninske dobe. Od nje je odvisna višina odstotka za odmero pokojnine. Ta bo tem višji, čim daljšo pokojninsko dobo je dopolnil zavarovanec. Odstotek za odmero starostne pokojnine pa lahko še dodatno zvišujejo spodbude, določene z zakonom, če zavarovanec odloži uveljavitev te pravice na poznejši čas po izpolnitvi pogojev za njeno pridobitev. Zakon ne določa zgornje meje odstotkov za odmero pokojnine.

Najnižja pokojninska osnova

V upokojitvenem postopku mora zavod po uradni dolžnosti paziti na to, da ni pokojnina novega upravičenca, odmerjena od dejanske pokojninske osnove, izračunane z upoštevanjem njegovih plač in/ali zavarovalnih osnov ter dopolnjene pokojninske dobe, skupaj s pripadajočimi uskladitvami, nižja, kot bi bila, če bi bila odmerjena od najnižje pokojninske osnove. Če je, mu prizna in izplačuje (višjo) pokojnino, odmerjeno od najnižje pokojninske osnove.

Po zakonu znaša najnižja pokojninska osnova, ki jo mora zavod vsako leto na novo ugotoviti, 76,5 odstotka povprečne mesečne bruto plače, izplačane v državi v preteklem koledarskem letu, zmanjšane za davke in prispevke, ki se plačujejo od plače po povprečni stopnji v Republiki Sloveniji. V skladu z lani sprejeto zakonsko dopolnitvijo pa se od zdaj njena višina spreminja v višini in rokih, v katerih se izvajajo uskladitve pokojnin v tekočem koledarskem letu. Glede na to, da je zavod od 1. aprila vse pokojnine uskladil, veljata v letošnjem letu dve najnižji pokojninski osnovi. Prva, veljavna od 1. januarja do 31. marca, znaša 830,35 evra, druga, veljavna od 1. aprila naprej, pa 839,48 evra. 

Najnižje pokojninske osnove, veljavne v posameznem koledarskem letu, so aktualne le za pokojnine, uveljavljene v tem letu, ne pa tudi za pokojnine, odmerjene v preteklih letih od takrat veljavnih najnižjih pokojninskih osnov.

Odstotki za odmero starostnih in invalidskih pokojnin se po višini razlikujejo glede na spol zavarovanca. Za 40 let pokojninske dobe se moškemu starostna pokojnina odmeri v višini 57,25 odstotka od pokojninske osnove, ženski za enako dolgo pokojninsko dobo pa v obdobju od leta 2017 do 2019 v višini 63,50 odstotka. V teh odstotkih odmerjeni starostni pokojnini od najnižje pokojninske osnove, veljavne od 1. aprila, znašata 480,60 evra za moškega in 533,07 evra za žensko, za daljšo dobo več, za krajšo pa manj.

Pri zavarovancih, ki so do 31. decembra 2012 izpolnili pogoje za pridobitev pravice do starostne pokojnine po prejšnjem zakonu in to tudi uveljavljajo, bo zavod, ko bo ugotavljal, ali pokojnina, odmerjena glede na dopolnjeno pokojninsko dobo od dejanske pokojninske osnove s pripadajočimi uskladitvami, ne dosega pokojnin, do katerih bi bili upravičeni, če bi bile odmerjene od najnižje pokojninske osnove, kot tako od 1. januarja do 31. marca upošteval znesek 607,82 evra, od 1. aprila naprej pa 614,50 evra. Njuni višini sta rezultat preračunov najnižjih pokojninskih osnov z že omenjenim količnikom 0,732, ki zagotavlja po zakonu relativno primerljivost pokojnin, odmerjenih po različnih predpisih.

Najnižji pokojnini

Zavarovancu, ki je pridobil pravico do starostne, predčasne ali invalidske pokojnine, zakon zagotavlja najnižjo pokojnino v višini 26 odstotkov najnižje pokojninske osnove. Glede na to, da v letošnjem letu veljata dve različni višini, to vpliva tudi na dve različni višini takih pokojnin. Od 1. januarja do 31. marca znaša tako določena najnižja pokojnina 215,89 evra, od 1. aprila pa 218,26 evra. Navedeno zakonsko jamstvo je v praksi redko uporabljeno. Mogoče je le še pri zavarovancih, ki so bili pretežni del zavarovalne dobe zavarovani za ožji obseg pravic, in pri določanju višine nekaterih nadomestil iz invalidskega zavarovanja.

S spremembo sistemskega zakona, uveljavljeno v preteklem letu, pa je bila od 1. oktobra 2017 naprej vpeljana še dodatna vrsta najnižje pokojnine, določene v enotnem znesku 500 evrov. Zagotovljena je zavarovancem (ne glede na spol), ki pridobijo pravico do starostne ali invalidske pokojnine, če so dopolnili toliko pokojninske dobe, kolikor pokojninske dobe brez dokupa zahteva zakon za pridobitev pravice do starostne pokojnine pri najnižji starosti. Ta od letos naprej znaša tako za moške kot tudi ženske 40 let. Znesek te pokojnine se spreminja v višini in rokih, v katerih se izvajajo uskladitve pokojnin. Od 1. januarja do 31. marca znaša 511,00 evrov, od 1. aprila pa 516,62 evra. Najnižja pokojnina v tej višini je za moškega, ki je dopolnil 40 let pokojninske dobe, ugodnejša od pokojnine, odmerjene od najnižje pokojninske osnove.

Na obe višini najnižjih pokojnin mora zavod paziti v upokojitvenem postopku po uradni dolžnosti in upravičencu priznati ustrezen znesek, če so za to izpolnjeni pogoji.

Najvišja pokojninska osnova

V upokojitvenem postopku mora zavod po uradni dolžnosti paziti tudi na to, ali pokojnina novega upravičenca, odmerjena od pokojninske osnove, izračunane z upoštevanjem njegovih plač in/ali zavarovalnih osnov ter dopolnjene pokojninske dobe, skupaj s pripadajočimi uskladitvami ne presega zneska, do katerega bi bil upravičen, če bi jo odmeril od najvišje pokojninske osnove. Če ga presega, mu prizna in izplačuje (nižji) znesek pokojnine, odmerjene od najvišje pokojninske osnove.

Znesek najvišje pokojninske osnove je v zakonu določen opisno. Znaša štirikrat več od najnižje pokojninske osnove. Ker se po novi zakonski ureditvi znesek najnižje pokojninske osnove spreminja v višini in rokih, v katerih se izvajajo uskladitve pokojnin v tekočem koledarskem letu, to velja tudi za znesek najvišje pokojninske osnove. Tako znaša od 1. januarja do 31. marca 3.321,40 evra, od 1. aprila pa 3.357,92 evra.

Od 1. aprila znaša starostna pokojnina moškega, odmerjena od najvišje pokojninske osnove za 40 let pokojninske dobe, 1.922,41 evra, ženske pa 2.132,28 evra, za daljšo ustrezno več, za krajšo pa manj. Tudi nove najvišje pokojninske osnove veljajo (enako kot najnižje) le za letos uveljavljene pokojnine!

Če zavarovanec uveljavlja starostno pokojnino po določbah prejšnjega zakona, bo zavod v upokojitvenem postopku za ugotovitev, ali pokojnina, odmerjena glede na dopolnjeno pokojninsko dobo od dejanske osnove s pripadajočimi uskladitvami, presega znesek, do katerega bi bil upravičen, če bi bila odmerjena od najvišje pokojninske osnove, kot tako upošteval od 1. januarja do 31. marca znesek 2.431,26 evra, od 1. aprila naprej pa 2.458,00 evrov. Oba zneska sta, tako kot najnižja pokojninska osnova za take primere, rezultat preračuna s predpisanim količnikom.

Vdovske pokojnine 

Če vdova ali vdovec sočasno izpolnjujeta pogoje za pridobitev dveh pravic, vdovske in predčasne, starostne ali invalidske pokojnine, lahko poleg pravice do izplačila lastne pokojnine uveljavita tudi pravico do izplačila dela vdovske pokojnine. Njegova višina je v zakonu za vse upravičence določena enotno. Znaša 15 odstotkov vdovske pokojnine, ki bi jo vdova ali vdovec pridobila po umrlem zavarovancu ali uživalcu v zakonu določenih pravic, vendar pa ne več kot 11,7 odstotka najnižje pokojninske osnove.

Ker se po novi zakonski ureditvi znesek najnižje pokojninske osnove spreminja v višini in rokih, v katerih se izvajajo uskladitve pokojnin v tekočem koledarskem letu, se v isti višini in rokih spreminja tudi zgornja meja izplačila dela vdovske pokojnine. Del vdovske pokojnine, uveljavljen v letošnjem letu, lahko od 1. januarja do 31. marca znaša največ 97,15 evra, od 1. aprila naprej pa 98,22 evra. Opozarjamo na to, da navedena zneska nista zagotovljena vsakemu upravičencu, kar nekateri še vedno zmotno domnevajo, temveč pomenita le najvišje mogoče izplačilo. Izplačila delov vdovskih pokojnin so v praksi večinoma nižja od zgornje meje.

Opisana omejitev pa ni edina zgornja meja, ki jo mora zavod upoštevati pri izplačilu delov vdovskih pokojnin. Zakon namreč omejuje tudi skupno izplačilo lastne in dela vdovske pokojnine največ na znesek starostne pokojnine moškemu, odmerjene od najvišje pokojninske osnove za 40 let pokojninske dobe, to je v višini 57,25 odstotka navedene osnove. Glede na to, da se po novi zakonski ureditvi tudi najvišja pokojninska osnova spreminja ob vsakokratni uskladitvi pokojnin v tekočem koledarskem letu, se tedaj spremenijo tudi zgornje meje skupnega izplačila lastne in dela vdovske pokojnine. Od 1. januarja do 31. marca to znaša največ 1.901,50 evra, od 1. aprila naprej pa 1.922,41 evra.

Zgornja meja skupnega izplačila lastne in dela vdovske pokojnine je pomembna, ker lahko onemogoči izplačilo dela vdovske pokojnine, čeprav upravičenec izpolnjuje pogoje za njegovo priznanje. Če namreč starostna, predčasna ali invalidska pokojnina vdove ali vdovca, ki izpolnjujeta tudi pogoje za priznanje vdovske pokojnine, že dosega ali presega zgornjo mejo skupnega izplačila lastne in dela vdovske pokojnine, izplačila dela vdovske pokojnine ne moreta pridobiti.

Nove zgornje meje veljajo le za pravice do izplačila dela vdovske pokojnine, uveljavljene v letošnjem letu, na že uveljavljene pravice pa nimajo nobenega vpliva.

Jože Kuhelj 


Vaši komentarji


© 2021 Zavod Vzajemnost, p. p. 134, 1001 Ljubljana, e-pošta: urednistvo@vzajemnost.si, telefonska številka 01 530 78 42

Vzajemnost najdete tudi na družabnih omrežjih Facebook | Twitter | dovod RSS

▲ Na vrh strani | Domov | Klub ugodnosti | O nas | Oglaševanje | Pogoji rabe, zasebnost in piškotki | Pravila nagradne igre

revija Vzajemnost in te spletne strani nastajajo z uredniškim sistemom podjetja (T)media