Na vprašanja iz delovnega prava odgovarja Dušan Bavec

Dobro je vedeti | jun. '18

IZRABA LETNEGA DOPUSTA

Bralca zanima, komu pripada sorazmerni del letnega dopusta in kako je s prenosom neizkoriščenega dopusta v naslednje leto.

Delodajalec mora zaposlene najkasneje do 31. marca pisno obvestiti o odmeri letnega dopusta za tekoče koledarsko leto. Če delavca zaposli po tem datumu, se lahko sorazmerni dopust za tekoče leto določi že v sami pogodbi o zaposlitvi ali pa s pisnim obvestilom takoj po nastopu dela.

Delavec, ki sklene delovno razmerje ali mu preneha delovno razmerje med koledarskim letom in ima v posameznem koledarskem letu obdobje zaposlitve krajše od enega leta, ima pravico do sorazmernega dela letnega dopusta, in sicer v obsegu 1/12 letnega dopusta za vsak mesec zaposlitve. To pomeni, da mu ne pripada celoten dopust že po 6 mesecih neprekinjene zaposlitve.

Tudi pri tistih, ki se upokojujejo, velja sorazmernost za celo leto in ni več relevanten datum prenehanja delovnega razmerja pred 1. julijem. Po starem zakonu je bil na primer delavec, ki se je upokojil pred 1. julijem, upravičen do sorazmernega dopusta (in posledično do sorazmernega regresa), če se je upokojil po 1. juliju, pa je bil upravičen do celotnega dopusta in posledično do celotnega regresa. Po novem sta navedeni pravici sorazmerni tudi v primeru upokojitve v drugi polovici leta. Takšna sorazmernost med celim letom velja tudi za primere prenehanja delovnega razmerja zaradi katerega drugega razloga.

Če delavec med koledarskim letom sklene pogodbo o zaposlitvi z drugim delodajalcem, mu je vsak delodajalec dolžan zagotoviti izrabo sorazmernega dela letnega dopusta glede na trajanje zaposlitve delavca pri posameznem delodajalcu v tekočem koledarskem letu, razen če se delavec in delodajalec dogovorita drugače. 

Po novem zakonu ZDR-1 ima delavec pravico izrabiti celoten letni dopust (ne le razlike nad dvema delovnima tednoma, kot je veljalo po starem ZDR), ki ni bil izrabljen v tekočem letu zaradi odsotnosti zaradi bolezni ali poškodbe, porodniškega dopusta ali dopusta za nego in varstvo otroka, primarno do 30. junija naslednjega leta, če pa to ni mogoče, se lahko ta rok podaljša celo do 31. decembra naslednjega leta. Pravica do dopusta (in ne dejanska izraba le-tega) predstavlja tudi pravno podlago za priznanje pravice do regresa. Kdor ima pravico do sorazmernega dopusta, ima posledično pravico do sorazmernega regresa.

SVETOVALNI TELEFON:

Pokličete ga lahko v sredo, 13. junija, med 16. in 18. uro na tel. št.: 01 530 78 53.

Dušan Bavec


Vaši komentarji


© 2024 Zavod Vzajemnost, p. p. 134, 1001 Ljubljana, e-pošta: urednistvo@vzajemnost.si, telefonska številka 01 530 78 42

Vzajemnost najdete tudi na družabnih omrežjih Facebook | Twitter | dovod RSS

▲ Na vrh strani | Domov | Klub ugodnosti | O nas | Oglaševanje | Pogoji rabe, zasebnost in piškotki | Pravila nagradne igre

revija Vzajemnost in te spletne strani nastajajo z uredniškim sistemom podjetja (T)media