Verjamejo v ljudi in družino

jun. '18

Od leve proti desni: dr. Mateja Berčan, Tomaž Smole, Ivanka BIžal in Alenka Osterman

Evropa postaja stara celina tudi po strukturi prebivalstva, med države z najstarejšim prebivalstvom spada tudi Slovenija. Dolgoživa družba je velik civilizacijski dosežek, ki pa prinaša vrsto izzivov. Pred nami je največja šola solidarnosti, ki jo bomo zmogli le generacijsko povezani. To je pokazala tudi prva konferenca o neformalni oskrbi v Sloveniji na Brdu. Ohrabrujoče pa so bile predstavitve pozitivnih praks pri pomoči družinskim oskrbovalcem v lokalnem okolju, na področju zdravstvene in socialne stroke, nevladnih organizacij in medijev.

Občine Žiri, Ivančna Gorica, Kamnik in Kanal ob Soči so na tem področju naredile že pomembne korake. Prizadevajo si za medgeneracijske dnevne centre, kjer bodo svojci lahko našli pomoč za začasno razbremenitev, potem za gradnjo domov, da bodo ljudje starost preživljali v bližini doma. Razvito imajo tudi pomoč na domu, kjer se vsako leto potrebe povečujejo, pomoč potrebuje vse več starejših, starih nad 90 let, med njimi pa je večina žensk. S pomočjo Inštituta Antona Trstenjaka organizirajo tečaje za domače oskrbovalce in spodbujajo oblikovanje skupin, kjer se tečajniki še naprej srečujejo in pomagajo. Tomaž Smole, podžupan občine Ivančna Gorica, ki je tudi sam doma negoval bolno ženo, je poudaril, da ne verjame v zakon, ki bi rešil te probleme, verjame pa v ljudi. 

Poklon domačim oskrbovalcem

Zelo pomembna je tudi pomoč strokovnih organizacij. Veliko lepega je bilo slišati o delu patronažne zdravstvene nege. Patronažne sestre prihajajo v hišo od spočetja do smrti. »Ko je pri hiši dojenček, je marsikdo pripravljen pomagati, ko se človeku izteka življenje, pa jih je zelo malo,« je povedala dr. Mateja Berčan. Izrazila je velik poklon vsem oskrbovalcem. Na velik pomen družine je opozorila tudi dr. Mateja Lopuh iz gorenjskega mobilnega paliativnega tima. »Veliko ljudi paliativno oskrbo razume, kot da gre za pripravo na smrt, vendar gre za življenje,« je poudarila. Mobilni paliativni timi so ljudem na voljo ves čas, lahko jih pokličejo ali obiščejo, da jim svetujejo, kako pomagati bolnemu svojcu. 

Za nego bolnega ali starega svojca so potrebna osnovna znanja v zvezi z negovanjem. Prof. Alojzija Fink je že pred leti napisala knjigo Družinska nega, ki jo je kasneje dopolnila in izdala tudi zgoščenko o domači negi, izvaja pa tudi posebne tečaje. Zanimanja zanje je veliko, saj je potreb po negovanju doma veliko več kot pred leti.

Primer zgledne pomoči na domu je predstavila Carmen Rajer iz krškega centra za socialno delo, ki jo ob podpori občine uspešno izvajajo že 26 let. Delujejo vse dni v tednu in pomagajo domačim pri oskrbi svojcev. Opozorila je na pogosto prezrte socialne oskrbovalke, ki zelo požrtvovalno opravljajo svoje delo, čeprav prejemajo minimalno plačo. Ivanka Bižal, ki je v Kočevju 23 let delala kot patronažna fizioterapevtka, pa je spomnila na pomen fizioterapije na domu, čeprav zavarovalnica tega dela ne priznava. Poudarila je, da je fizioterapija zelo pomembna takoj po kapi ali operaciji, človek pa se v domačem okolju bolj sprosti in prej napreduje. 

Demenca se še vedno skriva

V pomoč družinskim oskrbovancem so tudi nevladne organizacije. Strokovno združenje o paliativni oskrbi Metulj pripravlja izobraževanja za strokovne delavce in laično javnost. Svojcem pomaga tudi združenje Spominčica, ki pripravlja izobraževanja o demenci, bolezni, ki je skrita in se je drži velika stigma, po vsej Sloveniji. Po nizozemskem vzoru so organizirali več Alzhaimer caffejev, kjer se svojci lahko družijo in izmenjujejo izkušnje. Pripravili so izobraževanje tudi za družinske zdravnike pa za delavce v javnem sektorju, od policistov, poštarjev do bankirjev in trgovcev. »Problem demence ni problem starejših, ampak njihovih otrok,« je opozorila predsednica združenja Štefanija Zlobec.

Pomoč vrstnikom že več kot desetletje izvajajo v društvih upokojencev. V programu Starejši za starejše obiskujejo upokojence, starejše od 69 let, ki živijo doma. Če ugotovijo, da potrebujejo pomoč, jo organizirajo in so v oporo vrstnikom in svojcem. Okoli 3000 prostovoljcev je lani obiskalo 57.000 ljudi in 25.000 ljudem organiziralo pomoč ali druženje. Priznanje programu je izrekel tudi Evropski parlament, ki mu je lani podelil nagrado državljan Evrope.

Pri ozaveščanju in podpori domačim oskrbovalcem pomembno prispevajo tudi mediji. Za zgled na tem področju je dr. Jože Ramovš izpostavil reviji Vzajemnost in Ognjišče.

Jožica Dorniž


Vaši komentarji


© 2021 Zavod Vzajemnost, p. p. 134, 1001 Ljubljana, e-pošta: urednistvo@vzajemnost.si, telefonska številka 01 530 78 42

Vzajemnost najdete tudi na družabnih omrežjih Facebook | Twitter | dovod RSS

▲ Na vrh strani | Domov | Klub ugodnosti | O nas | Oglaševanje | Pogoji rabe, zasebnost in piškotki | Pravila nagradne igre

revija Vzajemnost in te spletne strani nastajajo z uredniškim sistemom podjetja (T)media