Škodljivec, ki ne da miru!
Obilo dežja, bujna rast in obilica rastlinja na vrtu, ki še bolj ohranja vlago na površini gredic, so idealna kombinacija za naval polžev. Ti nam lahko na hitro izničijo ves vložen trud, saj pojedo vse, kar jim pride pred oči.
Največ škode naredijo polži brez hišic iz družin slinarjev (Limacidae) in lazarjev (Arinoidae). Uvrščamo jih med vsejede živali, ker se hranijo s hrano tako rastlinskega kot živalskega izvora. Aktivni so v glavnem ponoči in v oblačnem deževnem vremenu. Hranijo se z odmrlimi rastlinskimi ostanki in sadikami, nato se lotijo mladih rastlinic, listov, mladih poganjkov na drevesnih steblih, raznih semen ipd. Torej so v nevarnosti vse vrtnine, poljščine, sadno drevje, grmovnice, trava, zelišča in okrasne rastline ter semena na vrtovih in njivah.
Tudi če jih ne vidimo, njihovo prisotnost nakazujejo večje ali manjše luknjice, najedeni listi, pregriznjena stebla sadik, objedeni plodovi ipd. Posebej nas razočara sušenje mladih drevesnih sadik, ki smo jih jeseni posadili, so dobro prezimile, začele odganjati, naenkrat pa poganjkov ni več. Rastlina obnemore in se posuši. Mladi in pravkar odprti poganjki brsti na drevescih so namreč prava poslastica za polže.
Najnevarnejši so lazarji različnih barv in velikosti. Rdeči lazarji se parijo jeseni in odlagajo jajčeca do decembra. Jajčeca prezimijo in od januarja naprej se izležejo mladiči. Število lazarjev se začne hitro večati v aprilu, imajo en rod na leto in živijo od 12 do 14 mesecev. Populacija se veča do konca maja. Spomladi se razvijejo že 3 do 4 rodovi. Dva iz jesenskega obdobja, dva pa že iz spomladanskega. Po izleganju jajčec poginejo. Prezimijo tako, da se zarijejo v zemljo ali pa v odmrle dele rastlin.
Raziskave kažejo, da so jim najljubše naslednje rastline: zelena solata, zelje, korenje, rdeča pesa, redkvica, peteršilj, jagode, sadje in fižol, manj pa sončnice, detelja in krompir. Polži so tudi mrhovinarji in se hranijo z mrtvimi živalmi pa tudi svojimi mrtvimi vrstniki.
Kako se jih znebiti
Prvi način je pobiranje in sajenje naravnih rastlin, ki jih polži ne marajo, kot so pelin, zastirka iz akacijevega lubja, hrastovo listje, origano, dobra misel, teloh, česen. Te rastline ne uničijo polžev, ampak jih le odženejo.
Druga možnost je naselitev polževih naravnih sovražnikov, kot so race, kokoši, gosi. Zlasti učinkovite so race indijske tekačice.
Najpogosteje pa uporabljamo kemikalije. Že konec 19. stoletja so uporabljali razne kemikalije od apna, soli, saj, lesnega pepela, karbolne kisline, žaganja in tobaka. Po prvi svetovni vojni so postali popularni še bakrov sulfat, železov sulfat, naftalin in živosrebrov klorid. Nekatere od teh snovi pa so okoljsko nesprejemljive, ker se kopičijo v zemlji.
Sredstva, ki odganjajo polže, le trenutno rešijo težavo, na dolgi rok pa ne, saj ostanejo na gredi, ležejo jajčeca in naslednje leto povzročajo nevšečnosti. Zato niso učinkoviti izdelki v obliki lepil ali gelov za izdelavo pregrad, s katerimi preprečimo prihod polžev na gredo. To je huda zmota, saj polži prezimijo s svojimi jajčeci v gredi.
Problem pri izdelkih za zatiranje polžev je slaba obstojnost v vlagi, to je v okolju, ki ga imajo najraje. Vsi preparati namreč v vlagi razpadejo in postanejo neučinkoviti, okolje pa še vedno obremenjujejo. Posledično moramo trosenje pogosto ponavljati, kar okolje še dodatno obremeni.
Nova generacija zatiralcev in vab za polže vzdrži v vlažnem okolju in dežju tudi več tednov in zelo zmanjša potrebo po uporabi teh sredstev. Zadostuje že 8 do 10 zrnc na kvadratni meter, ki delujejo do enega meseca v vseh vremenskih razmerah, tudi v dežju. Predvidena je poraba le 5 kg/ha, obenem ta sredstva trosimo manj pogosto in pri drugi in tretji uporabi tudi precej bolj na redko oziroma le 3 do 5 kg/ha. Pomembne so prava tehnologija izdelave, ki zmanjša potrebo po visokih koncentracijah, in ustrezne snovi, ki polže privabljajo tako, da se vsako zrnce ali briket ustrezno porabi. Zaradi tega razloga je briketom dodano sredstvo, ki deluje kot vaba. Polž se ji ne more upreti, ko vabo poje, začne spuščati neznanske količine sluzi in se pri tem izsuši, tako da odmre. Populacija polžev se občutno zmanjša in polži praktično več ne vplivajo na količino in kakovost pridelka. Posledično se naslednje leto izleže manj jajčec ... Seveda pa je pogoj dosledna uporaba.
