Korošec ostal zvest ideji avtonomne Slovenije
Dr. Anton Korošec
Lani, ob stoti obletnici Majniške deklaracije, so v rojstni hiši dr. Antona Korošca v Biserjanah v občini Sv. Jurij ob Ščavnici njegovi rojaki uredili spominsko sobo. Na pročelju je vzidana spominska plošča z besedilom: »V tej hiši se je rodil dr. Anton Korošec, 1872–1940, duhovnik, narodni delavec, urednik in slovenski politik.«
Med svojim plodnim političnim delovanjem je ostajal Korošec zvest ideji avtonomne Slovenije. Kot poslanec Vseslovenske ljudske stranke je 30. maja 1917 v dunajskem državnem zboru prebral Majniško deklaracijo: »Podpisani poslanci, združeni v Jugoslovanskem klubu, izjavljajo, da zahtevajo na temelju narodnega načela in hrvaškega državnega prava, naj se vsa ozemlja monarhije, v katerih prebivajo Slovenci, Hrvati in Srbi, zedinijo pod žezlom habsburško-loterinške dinastije v samostojno državno telo, ki bodi prosto vsakega narodnega gospostva tujcev in zgrajeno na demokratičnem temelju. Za uresničenje te zahteve svojega enotnega naroda se bodo zavzeli z vso silo. S tem pridržkom se bodo podpisani udeleževali parlamentarnega dela.« Dr. Vlasta Stavbar iz Univerzitetne knjižnice Maribor meni, da je Majniška deklaracija eden izmed najpomembnejših narodnopolitičnih programov, ki so opredelili zgodovino Slovencev v 20. stoletju. Njen pomembni del je bila tako imenovana habsburška klavzula. Zagovarjala je združitev Slovencev, Hrvatov in Srbov pod habsburško nadoblastjo, vendar je zanikala državnopravni sistem Avstro-Ogrske, torej dualizem. Želeli so namreč, da bi se oblikovala nova država.
»Prleške Atene«
Koroščeva rojstna hiša v Biserjanah.
Zelo pomembno je bilo, da je Majniška deklaracija združila vodilne slovenske, hrvaške in srbske politike v avstrijski polovici in povzdignila raven političnega odločanja na raven naroda kot celote. To je odločilno vplivalo na narodnopolitične težnje slovenskih strankarskih voditeljev in prizadevanje slovenskega naroda za narodnostno in politično osamosvojitev.
Sedežna garnitura in nekateri osebni predmeti so bili do nedavnega še v Beogradu.
Dr. Anton Korošec je umrl 14. decembra 1940 v Beogradu, kjer je živel zadnjih deset let, pokopali so ga na ljubljanskem Navju. Bil je voditelj katoliškega političnega tabora, a na območju Sv. Jurija ob Ščavnici je bil prisoten politični pluralizem. Prof. Franc Čuš, ki je najbolj zaslužen za ureditev spominske sobe, poudarja, da predstavlja svetovnonazorsko nasprotje družina Kreft iz Biserjan, med člani izstopa dramatik in akademik Bratko Kreft. Tu je rojen medvojni aktivist, publicist in pisatelj Ivan Vuk Starogorski. Človek dialoga je bil mariborski škof Vekoslav Grmič. Podobno je deloval pesnik, pisatelj in politik Edvard Kocbek. Tukajšnji rojaki pa so še nekateri drugi znani Slovenci, med njimi Koloman Kvas, Davorin Trstenjak, Jakob Ploj, Anton Brumen, Jakob Žmavc, Fran Ilešič, Franc Košar, Karol Grosman, Viktor Vrbnjak … Sv. Jurij ob Ščavnici javnost vedno pogosteje prepoznava za prleške Atene, je konkreten prof. Čuš.
Prebivalci Biserjan so ponosni na pomembne sokrajane pa tudi na krajevno ime Biserjane. V mističnem smislu je biser simbol duhovne razsvetlitve in duhovnega rojstva. Slavna je Himna bisera iz Tomaževih del. Mistik si vedno prizadeva doseči ideal ali cilj, ta pa je biser ideala. Iskanje bisera predstavlja iskanje najvišjega bistva v jazu.
Informacije: Prof. Franci Čuš, tel. št.: 051 230 302
