Vlaganje v vrednostne papirje
FINANCE IN MI
Vlaganje v vrednostne papirje, borzni posli, vzajemni skladi, delnice in obveznice – vse to so pojmi, ki so večini prebivalstva še vedno relativno neznani. Še posebej to velja za starejše, ki so odraščali v času socializma, v katerem se je bilo s tovrstnimi posli več ali manj prepovedano ukvarjati.
Dandanes je vlaganje v vrednostne papirje nekaj povsem običajnega in celo priporočljivega, saj lahko tako marsikdo opazno oplemeniti svoje premoženje ali pa poskrbi za finančno nekoliko varnejšo starost.
Vendar pa je tudi pri trgovanju z vrednostnimi papirji nujno poznati nekaj osnovnih (ekonomskih, pravnih, davčnih) zakonitosti. Marsikdo se sprašuje predvsem o tem, kdaj je sploh pravi trenutek za nakup vrednostnih papirjev. Kateri so tisti vrednostni papirji, ki se jih najbolj »izplača« kupiti?
Razpršitev premoženja
Temeljno pravilo, ki ga kaže vselej upoštevati, je, da pretekli donosi pri vrednostnih papirjih nikakor ne jamčijo enakih donosov tudi v prihodnosti, ampak prej nasprotno – pretekli donosi pogosto kažejo na to, da se bo rast vrednosti nekega vrednostnega papirja kmalu ustavila, zato je nakup takega vrednostnega papirja praviloma tvegan.
Drugo pravilo, ki ga je pametno upoštevati, je, da nikoli ne vlagajte le v samo en vrednostni papir (četudi gre na primer za delnico izjemno uspešnega slovenskega podjetja), ampak raje poskrbite za razpršitev premoženja med različne naložbe (za vlaganje v več različnih vrednostnih papirjev – recimo deloma v obveznice, deloma v delnice, deloma v vzajemne sklade različnih upravljavcev oziroma podjetij).
In to zaradi preprostega razloga: na ta način boste zmanjšali tveganje za izgubo vrednosti nekaterih vrednostnih papirjev. Namreč tudi če bodo nekateri izmed njih izgubili vrednost, bodo drugi vrednost pridobili, kar pomeni, da v skupni naložbi ne boste utrpeli prehude izgube ali pa boste imeli celo dobiček.
Če boste želeli kupiti določene vrednostne papirje (na primer delnice), boste morali odpreti tako imenovani trgovalni račun pri eni izmed borznoposredniških hiš. Strošek za odprtje takega računa je enkraten (torej vam ga bo borznoposredniška hiša zaračunala le enkrat samkrat), ni pa edini, saj boste morali poleg njega plačati tudi stroške vodenja računa.
Stroški in davek
Pri nakupu oziroma prodaji delnice boste morali poleg tega plačati tudi tako imenovano vstopno (pri nakupu) oziroma izstopno (pri prodaji) provizijo, ki se razlikuje od delnice do delnice, pri čemer je treba poudariti, da pri nekaterih delnicah (oziroma vrednostnih papirjih) take provizije ni (kar je sicer redko). Ko se boste odločali za nakup vrednostnih papirjev, vam vsekakor svetujemo, da predhodno stopite v stik z izkušenim in verodostojnim borznim posrednikom.
Ko boste enkrat postali delničar, boste postali eden izmed lastnikov podjetja (delniške družbe). Ta delnica vam zagotavlja tudi določene pravice. Navadna delnica vam na primer zagotavlja pravico do dobička (do tako imenovane dividende), pravico do udeležbe pri upravljanju družbe in tudi pravico do ustreznega deleža preostalega premoženja v primeru morebitne likvidacije ali stečaja družbe.
Če bo delnica ustvarila donos, vam bo pripadla pravica do izplačila dobička v obliki dividende. Dividenda predstavlja del dobička, ki ga je ustvarilo podjetje, in je razdeljen lastnikom sorazmerno njihovemu lastniškemu deležu. Na dividendo boste morali plačati tudi davek.
