Avtomobil in skrite okvare

Prosti čas | jul. '18

Zlomljena vzmet

Na avtomobilih pride do okvar, ki jih ne zaznamo takoj, so pa lahko nevarne: počene vzmeti, izrabljeni amortizerji, stare pnevmatike … Pred nesrečo nas lahko reši redno servisiranje.

Ali si lahko predstavljate, da se zlomi vzmet, ki podpira enega od štirih avtomobilskih vogalov? Za moški prst debelo železo brez pravega vzroka poči, kot bi bilo stekleno. Na francoskih avtomobilih vseh cenovnih razredov se to nenavadno rado dogaja. Pozornejši pogled pokaže, da je na vzmeti razpokana barva, s katero je bilo železo zaščiteno, in da je bil prvi vzrok udarec kakšnega kamna, potem sta imeli prste vmes korozija in ekonomija. Zoprno je, ker voznik ne bo zaznal, da je počila vzmet. Če bo dovolj pozorno poslušal, bo morda slišal, da je nekaj zažvenkljalo, ko bo del vzmeti odpadel. Morda takrat, ko bo nekoliko hitreje povozil grbino, hitrostno oviro. Še dobro, da je treba enkrat letno na tehnični pregled avtomobila, in če je preglednik pozoren, bo to opazil.

Če vas bo preglednik opozoril, da so amortizerji (blažilniki) mastni, vam želi dobro. Poglejmo. Hidravlično olje v blažilnikih skrbi, da blažilnik umirja zibanje vzmeti, ko kolo vozi po grbinah. To omogoča, da pnevmatika ohranja najboljši možen stik z voziščem. »Voznik se privaja počasnim spremembam, ki slabšajo vozne lastnosti avtomobila, in zato ne opazi, da so blažilniki izrabljeni,« pravi Drago Turnšek, lastnik podjetja Amortizer, ki je pred desetletji svoj poklicni izziv našel v avtomobilskih podvozjih. »Na izrabljenih blažilnikih se avtomobil pozibava, v ovinku plava in slabo drži smer. To je preprosto smrtno nevarno!« Takšna skrita okvara pride z vso silo na dan, ko gremo natovorjeni na dopust. Ali se vračamo z ozimnico.

Gume se starajo

Datum proizvodnje pnevmatike

Vsi smo posvojili strokovni nasvet, da morajo imeti gume še »dovolj profila«. Koliko? Dva milimetra je že hudo malo, ampak zakonsko še dovoljeno. Bo pa zavorna pot na mokrem vozišču že opazno daljša.

Kaj pa starost gume? Gumarska industrija je vedno poudarjala, da so le sveže gume, torej z nedavnim datumom izdelave, najprimernejše. Ko prodaja ni več dobro šla, datum izdelave pnevmatik ni bil več pomemben in zdaj trdijo, da je vseeno, koliko časa so bile gume v skladišču. Res je, da se guma najbolj stara na soncu in pri temperaturnih spremembah, torej na avtomobilu. Kdaj torej postanejo zares stare in trše?

Avtomobilist, ki prevozi povprečne letne razdalje, bo v štirih letih gume že obrabil. Najbolj tvega voznik, čigar avtomobil pretežno stoji. Osem let je lahko za gumo že lepa starost, in to ne glede na globino profila. Ker zaradi zunanjih vplivov guma izgublja elastičnost, se slabša oprijem s cestiščem tako v ovinkih kot pri zaviranju. Tveganje za nesrečo ne odtehta prihranka. Če so na avtomobilu kolesa premera 14, 15, 16 palcev, tudi gume znanih znamk niso drage.

Avtomobil nam pomeni ugodje in udobje le toliko časa, dokler se ne oglasi potreba po mehaniku. Ostaja grenak občutek, da so nadomestni deli nerazumno dragi. To se najizraziteje pokaže v desetem letu starosti avtomobila, ko je tržna vrednost vozila že nizka, praktična vrednost pa je še vedno visoka, saj avtomobilu »še nič ni«. Recimo: rja se na površini karoserije še ni začela kazati. Kateremu izmed azijskih avtomobilov je šele komaj poteklo garancijsko obdobje.

Problem pri ohranjanju zdravja in funkcionalnosti avtomobila predstavljajo sklopi, ki zaradi izrabe ali vpliva časa dosežejo svoj življenjski limit. Najprej so to elementi vpetja koles in blaženja. Izpušni sistem. Neredko tudi zavorni koluti. Naj za ilustracijo omenim zračne blazine, ki naj bi jih zamenjali po petnajstih letih. Jasno, da tega nihče ne naredi.

Kdaj menjati?

Avtomobilski proizvajalci garancijsko obdobje vežejo na redno servisiranje. Praviloma določijo, da je servisni interval na vsako določeno število prevoženih (10 ali 15 tisoč) kilometrov oziroma enkrat letno. Garancija je pomemben element zavarovanja pred stroški. Kaj pa kasneje, ko je avtomobil star? Olja in filtri so v avtomobilu zato, da ga ohranjajo v najboljši kondiciji. Včasih se je olje menjalo po 4 tisoč kilometrih. 15 tisoč kilometrov je za štiri litre olja, kolikor ga je običajno v motorju, slišati kar precej. Ne smemo pozabiti, da so naše zime dolge, in če z avtomobilom vozimo na kratkih razdaljah, se v motorju tvori kondenz, ki kontaminira olje. Razumno bi bilo staremu avtomobilu olje menjati pogosteje, saj olje odplavlja sledi obrabe, izgorevanja, pomaga tudi hladilnemu sistemu. Kdaj pa je skrajni čas menjave vitalnih komponent? Zobati jermen, ki vrti odmično gred in tako krmili ventile, je treba menjati na 90 ali 100 tisoč kilometrov. Izdelan je iz ojačane gume, s starostjo raste tveganje, da se strga, to pa pomeni strahovit lom v motorju. »Lastniki novih avtomobilov se držijo navodil, da je treba jermen z vodno črpalko zamenjati pri na primer 100 tisoč kilometrih, le do prve menjave. Strošek je resen, doseže 800 ali 1000 evrov,« pravi Renato Drolc, specialist za avtomobile znamke Škoda. In doda: »Pri starejšem avtomobilu se jih veliko že najraje izogne temu posegu. Ko pa avtomobil zamenja lastnika, tudi ni več sledi, zato je tveganje, da bo šlo kaj narobe, z vsakim kilometrom večje.«

Še beseda o elektroniki. Za težave je včasih kriva vlaga, ki se zavleče v komponente, včasih pa kakšna električna žica, pretrgana napol. Zadnje desetletje vgrajujejo nenavadno tanke žičke, ki se pri tečajih vrat dokaj rade natrgajo. Včasih je krivec računalniški hrošč. Če ste opazili, da se avtomobil brez vzroka zaklene sam – ne puščajte ključev v njem.

 Znaki, ki voznike zmedejo

Leto 2016 je na slovenske ceste prineslo nove prometne znake (beri: vertikalno prometno signalizacijo). Ali so bili zares potrebni? Namreč z nenadnimi spremembami, predvsem pa z nedoslednostjo se prav hitro ustvari zmeda. Zmeda pa pelje v nesrečo.

Poglejmo: modri znak kvadrataste oblike z naslikanim avtomobilom je do leta 2016 označeval »hitro cesto« in zapovedoval hitrost vožnje 100 km/h. Nadomestili so ga z znakom, zelo podobnim tistemu za avtocesto, le da je osnova modra, cesta pa bela. Ta znak dovoljuje hitrost 110 km/h, za vožnjo pa je potrebna vinjeta. Vendar v praksi srečamo na istem drogu stari in novi znak. Kaj pa zdaj? V tej kombinaciji stari modri znak z avtomobilom govori, da je to »cesta, določena za motorna vozila« in da je hitrost vožnje lahko največ 90 km/h, vinjeta pa ni potrebna. No, zdaj pa razumi ta cirkus.

Besedilo in fotografije: Mitja Gustinčič


Vaši komentarji


© 2023 Zavod Vzajemnost, p. p. 134, 1001 Ljubljana, e-pošta: urednistvo@vzajemnost.si, telefonska številka 01 530 78 42

Vzajemnost najdete tudi na družabnih omrežjih Facebook | Twitter | dovod RSS

▲ Na vrh strani | Domov | Klub ugodnosti | O nas | Oglaševanje | Pogoji rabe, zasebnost in piškotki | Pravila nagradne igre

revija Vzajemnost in te spletne strani nastajajo z uredniškim sistemom podjetja (T)media