Kaktusi – lepotci z bodicami

Prosti čas | jul. '18

Številne rastline v poletnih mesecih težko prenašajo vročino, zato pa lepotci, odeti v bodeča oblačila, v toplih mesecih naravnost uživajo, čeprav neposrednega sonca ne marajo. Kaktusi so manj zahtevni za oskrbo, zato pa imajo veliko oboževalcev.

Obiskala sem podpredsednico Društva prijateljev kaktusov Slovenije Majo Sakač Rožmanec. Ob izmenjavi izkušenj in prakse je nastal prispevek o tej zanimivi rastlinski skupini.

Najpogostejši domovini kaktusov sta Severna in Južna Amerika. Njihova rastišča najdemo od Patagonije do Kanade in na okoliških otočjih od Karibskega morja do Havajev. Lepo uspevajo visoko v gorah Mehike in Peruja in tudi v obmorskih nižinah.

Ni vse, kar bode, kaktus

 Agave in aloje, po videzu kaktusom podobne rastline, so sukulente (sočnice), vendar ne spadajo v družino kaktusov. Euphorbio ingens ali trigono ali pa Euphorbio ferox ne uvrščamo med kaktuse, pač pa med mlečke, kamor spada tudi božična zvezda, čeprav bi sorodstveno vez težko prepoznali.

Sočnica z mesnatimi listi prav gotovo opozori nase, ko nastavi zvezdast cvet, na katerem so neenakomerno razporejeni temni madeži. Da ne govorimo o vonjavah, ki jo obdajajo v času cvetenja.

Poimenovanje kaktusov

Včasih so enaki primerki kaktusov označeni z različnimi imeni. Še poznavalci se težko izrečejo, katero ime je čisto pravo. Navadno obvelja, da je veljavno ime tisto, ki je bilo prvo pravilno opisano. Tako recimo najdemo kaktus z imenom Notocactus magnificus tudi pod imenom Parodia magnifica. Običajno se pri opisovanju vrst kaktusov napiše znanstveno ime in spodaj še cela vrsta sinonimov. Dodatno razsežnost poimenovanja nadgradijo še ljudska imena. Tako se recimo Echinocactus grusonii po slovensko imenuje grusonov ježkar, po domače pa kar taščin sedež.

Verjetno ste že opazili, da imajo kaktusi, ki jih kupite v vrtnih centrih, največkrat umetno pritrjen cvet, ki je običajno v zelo živi barvi. Vse zato, da so čim bolj privlačni za kupca. Pravi kaktusovi cvetovi so nekaj posebnega in lahko tekmujejo z najbolj eksotičnimi cvetovi. Kar jih dela še posebno zanimive, je to, da potrebujejo veliko pozornosti. Kaktus je treba redno spremljati in opazovati, da ne zamudimo časa cvetenja. Zjutraj je še v popku, zvečer lahko odcveteli del že uveni.

Submatucana aureiflora, vrsta kaktusa, ki prihaja iz Peruja. Rumeno zlat cvet doseže premer 3 do 4 cm in je odprt podnevi in ponoči. Raste zelo počasi in doseže višino od 10 do 12 cm. Najnižja dovoljena temperatura je 10 stopinj, čeprav prenese tudi nekaj zmrzali.

 Tudi kaktusi potrebujejo nego

Predvsem redno zalivanje, ki je bolj poredko kot pri drugih rastlinah. Na splošno velja pravilo, da jih zalivamo od marca do oktobra. Tudi tu velja pravilo sobnih rastlin, da prekomerno zalivanje naredi veliko škode. Pozimi jim je treba omogočiti mirovanje, da bodo spomladi bogato zacveteli. Prezimimo jih v hladnem svetlem prostoru in jih v tem času ne zalivamo. Če te možnosti ni, bo za silo primeren tudi temnejši prostor. Če kaktus, ki ima premalo svetlobe, preveč zalijemo, se bo 'raztegnil'. To hitro spoznamo po tem, da se sicer široka rast na hitro dvigne v ozko. V najslabšem primeru tak kaktus odmre.

Zbiratelji kaktusov priporočajo presajanje na dve leti. Vedno pa nastopi čas za presajanje, ko je lonček premajhen ali zemlja iztrošena. Kaktusi, ki jih kupimo v vrtnih centrih, so posajeni v šoto, zato jih je priporočljivo čim prej presaditi. Zemeljska mešanica, ki jim ustreza, je sestavljena iz humusa, vulkanskega peska in ilovice. Za presaditev manjšega števila kaktusov bomo v specializiranih trgovinah dobili pripravljen substrat. Z velikostjo lončka ne pretiravamo, ampak izberemo le malenkost (centimeter) večjega.

Ob presajanju uporabimo primerne rokavice, ki jih kupimo v vrtnarski trgovini. Da bomo s kaktusi lažje ravnali, ne da bi se zbodli, uporabimo prijemalko za obračanje mesa na žaru.

Med nego spada tudi pregledovanje pred boleznimi in škodljivci. Odmrle in posušene dele odrežemo in v celoti odstranimo. Veliko ljubiteljev v toplejših dneh prenese svojo zbirko kaktusov iz notranjih prostorov na prosto. Pri tem ne bosta odveč previdnost in spremljanje nočnih temperatur, da jih pravočasno pospravimo v toplejše prostore hiše ali garaže.

Lobivia wrightiana očara s čudovitim rožnatim cvetom. Uspeva na sončnem zasenčenem mestu. Njena domovina je Peru. Spada med enostavnejše za vzgojo in je primerna tudi za začetnike.

  Echinoffossulocactus lloydii v čudoviti ciklamni barvi, okrašen z belimi penastimi kepicami. Prihaja iz Mehike. Je le ena izmed mnogih oblik zelo variabilne vrste Echinoffossulocactu (tudi Stenocactus) multicostatus. Število vijugastih reber lahko naraste tudi od 50 do 100.

Echinopsis hybrid v marelični barvi je eden izmed neštetih pojavov križancev. Rastline rade cvetijo, vendar je njihov cvet kratkega veka. Prav tale ima blag sladek vonj, ki lahko napolni ves prostor.

Občutljivi za sonce

Zaradi svoje nezahtevnosti se bodo kaktusi na okenski polici odlično znašli. Pričakovali bi, da jim zaradi videza ugaja močno poletno sonce, vendar je velika večina za sonce občutljiva. Zato na naravnih rastiščih rastejo pod grmičjem ali v visoki travi. Potrebujejo topla svetla mesta, vendar zaščitena pred neposrednim soncem. S kaktusi, postavljenimi na okenski polici, preprečimo pticam, ki so včasih lahko nadležne, posedanje na njih. 

 Mammillaria hahniana je najbolj prodajana med kaktusi. Ljubi sonce in prihaja iz zelo množične skupine kaktusov. Čeprav ima sama čudovite cvetove, jo velikokrat kupimo z umetno pritrjenimi živobarvnimi cvetovi.

Branka Urbanija Juvančič