Podpora srčno-žilnim bolnikom

Dobro počutje | jul. '18

Vadba z žogo v klubu.

Koronarni klub Ljubljana že več kot 35 let uspešno deluje na področju vseživljenjske rehabilitacije srčno-žilnih bolnikov. Ti imajo po odpustu iz bolnišnice možnost ambulantne rehabilitacije, ki traja približno tri mesece, potem pa se znajdejo bolj ali manj sami s svojo boleznijo, vprašanji in strahovi.

Zato so že leta 1981 v Ljubljani ustanovili klub, ki je humanitarna neprofitna organizacija kroničnih koronarnih bolnikov. Za bolnike je namreč izredno pomembno, da imajo oporo strokovnega kadra, ki oblikuje in izvaja program. Strokovnjaki s področja srčno-žilne rehabilitacije bolezen poznajo ter skrbi in težave bolnega razumejo, pomaga pa tudi druženje s sotrpini s podobnimi izkušnjami. »Pomembna so namreč nadaljevanje rehabilitacijske vadbe, izobraževanje in spremljanje bolnika, saj na ta način preprečujemo zaplete, ponovne srčno-žilne dogodke, bolniku pomagamo ob ponovni vključitvi v socialno in delovno okolje, skušamo odgovoriti na njegove dvome, omiliti psihološke težave in mu prisluhniti,« pravi Petra Simpson Grom, predsednica Koronarnega Kluba Ljubljana. Ob ustanovitvi je bil prva laična organizacija koronarnih bolnikov v tedanji Jugoslaviji in od takrat nepretrgoma sodeluje z ambulanto za rehabilitacijo kliničnega oddelka za žilne bolezni UKC.

Petra Simpson Grom

Program je namenjen srčno-žilnim bolnikom po zaključenem zdravljenju (srčnem infarktu, kirurškem posegu ali dilataciji koronarnih arterij), kroničnim srčno-žilnim bolnikom, bolnikom s stabilnim srčnim popuščanjem, bolnikom s periferno žilno boleznijo, zdravim osebam, ki imajo več srčno-žilnih dejavnikov tveganja (zvišan krvni tlak, telesna nedejavnost, povišan holesterol in povišan sladkor) ter družinskim članom in prijateljem bolnikov kot pomoč v procesu rehabilitacije. Poseben program je namenjen starostnikom za ohranjanje njihovih telesnih in mentalnih sposobnosti ter za podaljševanje zmožnosti lastne oskrbe in kakovosti bivanja.

Rehabilitacija in preventiva

V klubu se povezujejo bolniki s podobnimi zdravstvenimi težavami, je prostor za izmenjavo izkušenj in dragoceno medsebojno povezanost, dolgoročno skrb za lastno telesno in duševno zdravje. Poleg rehabilitacijske vadbe je zelo pomembna psihološka podpora, saj se bolniki ob bolezni znajdejo v povsem novi vlogi z množico težav, ki jih pred boleznijo sploh niso poznali. Podatki govorijo, da kar 60 odstotkov srčno-žilnih bolnikov v prvem letu po nastopu bolezni trpi za depresivnimi motnjami.

V klubu ponujajo celostno obravnavo srčno-žilnih bolnikov, ki poteka pod strokovnim vodstvom in je nadaljevanje programa ambulantne rehabilitacije kliničnega oddelka za žilne bolezni. Programi vključujejo rehabilitacijsko vadbo (člani so razdeljeni glede na telesno sposobnost, starost in diagnozo), psihosocialno podporo, zdravstveno izobraževanje, preverjanje učinkov rehabilitacijske vadbe in druženje. Enkrat tedensko imajo člani možnost individualnih svetovalnih pogovorov z diplomirano medicinsko sestro Marjanco Čuk, enkrat mesečno pa pogovor s prof. dr. Ireno Keber, zdravnico, specialistko kardiologije. Klub organizira tudi družabne dogodke, ki so namenjeni spoznavanju in druženju članov v sproščenem vzdušju, strokovne ekskurzije in izlete. Program pa še zdaleč ni namenjen samo bolnikom, posebej dobrodošli so posamezniki z dejavniki tveganja in mlajši aktivni ljudje, ki so zaradi stresnega načina življenja še dodatno ogroženi.

Pobudo za ustanovitev kluba sta dala leta 1980 prof. dr. Dušan Keber in prof. dr. Irena Keber, ki je vodila ambulantno rehabilitacijo na kliničnem oddelku za žilne bolezni in poznala težave koronarnih bolnikov. Vsa leta delovanja so pri snovanju in uresničitvi programa pomagali še drugi zdravniki, predvsem dr. Barbara Gužič Salobir, doc. dr. Borut Jug, dr. Tjaša Vižintin Cuderman, in drugi strokovnjaki. V klubu želijo koronarnim bolnikom zagotoviti nadaljevanje rehabilitacije, začete v ambulanti UKC ali zdraviliščih, v krajih njihovega bivanja, zato so organizirali vadbene skupine, poleg 20 v Ljubljani, še v občinah Domžale, Kamnik, Log-Dragomer in Litija. Več o klubu izveste na www.koronarni-klub-lj.si ali na telefonski številki 059 962 711.

Poleg strokovnega osebja imajo pomembno vlogo v klubu prostovoljci, ki se aktivno vključujejo v delo s člani. Petra Simpson Grom poudarja, da so posebej ponosni, ker se v zadnjih dveh letih povečuje priliv mlajših članov, kar pomeni, da se ljudje vse bolj zavedajo nevarnosti za nastanek srčno-žilnih bolezni in pomena preventivnega delovanja, res pa je tudi, da zaradi nezdravega življenjskega sloga vse več mlajših ljudi zboli za boleznimi srca in ožilja. Hkrati se potrjujejo ugotovitve, da starejši ljudje s kroničnimi boleznimi potrebujejo skrbno in strokovno oblikovan vadbeni program, saj takšni bolniki, ki so bolj ogroženi zaradi kombinacije starosti in bolezni, možnosti za strokovno vodeno in varno telesno vadbo drugje sploh nimajo.

OKVIR: Koronarni klub Ljubljana je poseben tudi po tem, da imajo lastne prostore na Štepanjskem nabrežju. Te so zgradili s skrbnim načrtovanjem in varčevanjem denarja še iz časov, ko so kot humanitarna organizacija prejemali namenska sredstva Loterije Slovenije. Kot pravi sogovornica, imata pri tem pomembne zasluge dolgoletna predsednica Aleksandra Gorup, soustanoviteljica kluba in Zveze koronarnih društev in klubov Slovenije, ki deluje od leta 1997, ter Janez Kranjec, prav tako dolgoletni predsednik, ki sta razumela potrebe bolnikov in delovala v njihovo korist.

Jožica Hribar


Vaši komentarji


© 2023 Zavod Vzajemnost, p. p. 134, 1001 Ljubljana, e-pošta: urednistvo@vzajemnost.si, telefonska številka 01 530 78 42

Vzajemnost najdete tudi na družabnih omrežjih Facebook | Twitter | dovod RSS

▲ Na vrh strani | Domov | Klub ugodnosti | O nas | Oglaševanje | Pogoji rabe, zasebnost in piškotki | Pravila nagradne igre

revija Vzajemnost in te spletne strani nastajajo z uredniškim sistemom podjetja (T)media