Poletne sorte jagodičja
Ameriške borovnice
V juliju in avgustu obiramo poletne sorte malin, ameriških borovnic, kosmulje in robide. V tem času moramo vrt izdatno in temeljito zalivati. Držimo se preprostega pravila, da zalivamo do globine 25 cm v jutranjih urah na tri do štiri dni. Veliko vode v zemlji bo zadržala slamnata zastirka.
Maline so na vrtovih ena najbolj razširjenih jagodičastih sadnih vrst. Od začetka julija naprej obiramo 1. rod dvakrat rodnih malin, ki najpogosteje postopoma zori do konca poletja. Enkrat rodne poletne sorte malin zorijo v mesecu juliju in avgustu. Izjemno velike plodove oberemo pri sorti radzijeva. Za ljubiteljsko pridelavo velja omeniti sorti tulamen in tadmor. Dvakrat rodne sorte so najbolj priljubljene v vrtičkarski pridelavi. Spomladi jih režemo čisto do zemlje. Na poganjkih, ki zrastejo še isto sezono, lahko od julija naprej obiramo plodove vse do septembra, nekatere sorte tudi dlje. Priporočam sorte erika, polana in two timer sugana. Zadnja je zastopana v rdeči in rumeni barvi plodov. V poletnem času bodimo pozorni na malinovo sušico. Glivična okužba okuži malinove grme še pred zorenjem, zato je najbolje okužene rozge odstraniti iz nasada in sežgati. Maline vedno nabiramo zjutraj in jih takoj shranimo v hladilnik.
Sorte ameriških borovnic se razlikujejo po času zorenja, obliki plodov, bujnosti in načinu rasti, odpornosti proti boleznim in zimskim temperaturam. Na količino pridelka veliko vplivajo tudi vremenski pogoji in ustrezna zemlja (kisla in odcedna). Vse sorte niso primerne za naše podnebje. Priporočene sorte so: bluecrop, berkeley, chandler, spartan, coville, duke, elliot in številne druge sorte. Jagode so temno modre barve s poprhom, sladko-kislega okusa, meso v notranjosti ploda je zelenkaste barve. Na grmu postopoma zorijo do 5 tednov. V času zorenja moramo pridelek zaščititi z mrežo, da ga ne pozobljejo ptiči. Uporabimo kar mrežo proti toči, da zaščitimo pridelek še pred morebitnim popolnim opustošenjem in tudi premočnim soncem. Borovnice obiramo zjutraj in jih takoj pospravimo na hladno.
Kosmulja je samostojna sadna vrsta in spada v rod ribezov. Zorijo konec junija in drugo polovico julija. Po barvi jagod ločimo sorte z zeleno-rumenimi, rumenimi in rdečimi sortami. Tudi po okusu se sorte ločijo med seboj. Prevladuje sladko-kisel okus in se v odvisnosti od sorte lahko nagiba tudi k bolj ali manj kislemu okusu. Na vsebnost sladkorjev vpliva lega zasaditve, ki naj bo polno sonce, in primeren čas obiranja. Sorte se ločijo tudi po odpornosti proti kosmuljevi plesni in pokanju plodov zaradi preveč padavin. Proti kosmuljevi plesni je odporna sorta invicta, manj trnata in odporna proti pepelasti plesni je sorta rokula.
Pri robidah se je treba držati pravilnega obrezovanja in drugih gojitvenih ukrepov. Največkrat posežemo po sortah brez trnov. Robide so trajni polgrmi. Poganjki živijo največ dve leti, zato jih je treba letno nadomeščati. Najpriporočljivejše so breztrnate sorte. Te tudi največ sadimo. Priporočene sorte so: navaho in loch ness ter thornless evergreen, ki je zimzelena.
NASVET
ZALIVANJE IN ZASTIRANJE
Rastline namakamo zgodaj zjutraj, ko so še ohlajene. Priporočamo, da tla obilno namakamo vsak tretji ali četrti dan. Tla je treba namočiti do globine 25 cm. Če vrtnine dnevno zalivamo z manjšimi količinami vode, se korenine usmerijo proti površini tal, vrtnine pa ob izpadu zalivanja zelo hitro trpijo za posledicami suše. Vlažna tla, ki so pokrita z zastirko, zadržujejo vlago v zgornjem delu tal, tudi plevela je manj. Če še niste postavili zastirke, je dobro, da tla rahljate. To je najbolje narediti takoj po padavinah, ko so tla še rahla in vlažna. Tako bo zalivanje postalo lažje, pa še vode boste porabili manj. Za zastirko je najbolj uporabna slama, ki je zelo obstojna. Zastirko iz trave, ki smo jo pokosili v maju in ne vsebuje semen plevelov, je treba večkrat obnavljati, saj hitreje razpade.
