Opozorili na nujnost ustanovitve demografskega sklada

Dobro je vedeti | jul. '18

Foto: J. D.

Svet Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje se je 14. junija seznanil s kratkim povzetkom poslovanja Kapitalske družbe, d. d. (KAD).  Iz kratkega pregleda poslovanja je razvidno, da je bil v letu 2017 uspešnejši kot v letu 2016. Konec decembra je razpolagal z dobrimi 963 milijoni evrov.

Od konca leta 2016 so sredstva porasla za 3,5 odstotka. Tudi donosnost sklada je bila v tem letu boljša, saj znaša 82,6 milijona evrov. Dejstvo pa je, da je sklad pokojninski blagajni v septembru nakazal 50 milijonov evrov, tako da znaša ta donos po izpolnitvi te obveznosti 32,6 milijona evrov. Pomembno je tudi, da je Kad poslovno leto zaključil s čistim dobičkom, ki je znašal okrog 6 milijonov, kar je vsekakor spodbudno.

Odgovornost do prihodnjih upokojencev

Pri obravnavi poslovanja Kada pa je treba upoštevati, da upravlja tudi pomemben sklad obveznega dodatnega prostovoljnega pokojninskega zavarovanja (za poklicne pokojnine). Spodbudno je, da so sredstva tega sklada v letu 2017 presegla že 701 milijon evrov. S tem v zvezi pa je treba opozoriti, da je na dan 31. 12. 2017 prejemalo poklicne pokojnine 243 poklicnih upokojencev, višina kosmatih pokojnin pa je v preteklem letu dosegla dobre 4 milijone evrov. Seveda je člane sveta zanimalo, koliko je zavarovancev tega sklada, saj so pri obravnavi tega sklada v preteklih letih ugotavljali, da število zavarovancev narašča. Predstavniki sklada so pojasnili, da je res zaznati trend naraščanja, saj jih je bilo 46.901, od tega aktivnih 29.000. Treba pa je pojasniti, da je bilo v zvezi s poslovanjem tega sklada v preteklem letu uspešno rešeno več problemov, seveda pa bo treba v prihodnje večjo pozornost posvetiti trendu naraščanja števila zavarovancev, saj bi bilo pričakovati, da se bo njihovo število z razvojem tehnike zmanjšalo.

V razpravi so člani sveta kritično ocenili dejstvo, da nismo bili sposobni sprejeti zakona o demografskem rezervnem skladu. Rok za ustanovitev tega sklada je potekel že konec leta 2014, v skladu z zakonom pa bi se moral Kad preoblikovati v Demografski rezervni sklad že v letu 2015. Treba se je zavedati velike odgovornosti do prihajajoče generacije upokojencev, saj demografski trendi kažejo, da bo čez 20 let stanje pokojninske blagajne skrb vzbujajoče, če ne bomo ustanovili tega sklada. Neštetokrat je že bilo poudarjeno, da je potrebno daljše obdobje, v katerem se morajo zbirati sredstva, in očitno je ključno vprašanje virov, s katerimi naj bi se napajal ta sklad, ker zakon še ni sprejet. Zato je svet zavoda s sklepom pozval vlado in državni zbor, da se te naloge čim prej lotita in s tem potrdita, da spoštujeta pravno državo.

Notranja reorganizacija zavoda

Svet je sprejel tudi predlagane spremembe in dopolnitve pravilnika o notranji organizaciji zavoda in spremembe in dopolnitve pravilnika o sistemizaciji delovnih mest, saj je ugotovil, da so argumentirano obrazložene in tudi nujno potrebne. Zavedati se je treba, da je organizacija zavoda živ organizem, na katerega imajo vpliv tako spremembe na pravnem, ekonomskem in tudi organizacijskem področju. Še zlasti pa je treba upoštevati, da se v celotni družbi pa tudi v zavodu dogajajo pomembne spremembe na področju informacijsko-komunikacijske tehnologije. V razpravi so člani sveta pozitivno ocenili, da vodstvo zavoda sistematično postopoma predlaga spremembe in dopolnitve, ki so utemeljene. Namen vseh teh sprememb in dopolnitev je, da bo delo vseh zaposlenih kakovostnejše, racionalnejše in učinkovitejše.

Za stranke ne bo sprememb, kar zadeva lokacije in število območnih enot, ki ostajajo, so pa določene spremembe v posameznih organizacijskih enotah oziroma oddelkih. Na ravni celotnega območja zavoda je oblikovan poseben sektor za pravne, kadrovske in organizacijske zadeve, ki bo lahko uspešneje izvajal naloge, ki so bile do zdaj porazdeljene med druge sektorje.

V razpravi je bilo posebej poudarjeno, da predlagane spremembe in dopolnitve ne bodo povzročile povečanja števila kadrov, temveč njihovo ustreznejšo razporeditev na posamezna delovna mesta.

Soglasje k imenovanju direktorjev

Direktorje sektorjev in območnih enot imenuje generalni direktor zavoda, soglasje k imenovanju pa mora podati svet zavoda. Nekateri direktorji odhajajo v pokoj, nekateri pa žal zaradi dalj časa trajajoče bolniške odsotnosti ne morejo več opravljati tako zahtevne naloge. Dolgoletni direktor sektorja za izvajanje zavarovanja Boris Gačnik po 40 letih dela v zavodu odhaja v pokoj. Svet zavoda se mu je ob tej priložnosti zahvalil za njegovo prizadevno in dolgoletno delo. Na njegovo mesto je svet zavoda dal soglasje dr. Andražu Rangusu, ki se je aprila zaposlil za nedoločen čas na delovnem mestu svetnika v vodstvu zavoda. Andraž Rangus je doktoriral s področja pokojninskega in invalidskega zavarovanja in je eden izmed avtorjev tako imenovane bele knjige, ki bo še kako aktualna v novi reformi na tem področju. 

Dolgoletnega direktorja sektorja za nakazovanje pokojnin Boštjana Martinčiča bo zamenjala Marjetka Medved Mrvar, ki je v zadnjem času opravljala funkcijo vršilke dolžnosti direktorice. Soglasje je svet zavoda podal tudi za direktorico sektorja za pravne, kadrovske in organizacijske zadeve, to je mag. Ajša Hajzeri, ki trenutno opravlja dela in naloge višje svetnice v vodstvu zavoda. Soglasje je svet zavoda podal tudi za direktorja sektorja za splošne zadeve, to je mag. Darka Butino.

Do sprememb je prišlo tudi v koprski območni enoti, kjer bo nova direktorica Sabrina Poropat, ki trenutno opravlja funkcijo vršilke dolžnosti direktorja. V mesecu februarju se je poslovil dolgoletni direktor območne enote Aleksander Vrabec, ki se ga zavarovanci in upokojenci, predvsem z območja Primorske, spominjajo kot dobrega direktorja, ki je znal komunicirati z vsakim.

Spodbudna je usmeritev, da se na tako pomembna delovna mesta predlagajo delavci z dolgoletno prakso v zavodu, ki so se izkazali, da se lahko poslovna kariera uspešno gradi tudi v okviru ene organizacije.

Za boljše vrednotenje izvedenstva

Predlagane spremembe in dopolnitve pravilnika o organizaciji in načinu delovanja izvedenskih organov Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije zadevajo predvsem področje vrednotenja dela izvedenskih organov zavoda. Le-ti so za uresničevanje pravic iz pokojninskega, zlasti pa iz invalidskega zavarovanja zelo pomembni. O tem ste se mnogi bralci morda že sami prepričali. Skoraj ne mine seja sveta zavoda, da ne bi imenovali novih izvedencev. Že večkrat je bilo opozorjeno na kadrovski problem, ne le tistih izvedencev, ki so zaposleni v zavodu, temveč tudi izvedencev, ki delajo na podlagi pogodb, zaposleni pa so v zdravstvenih zavodih. Kadrovska problematika se v zadnjem času vse bolj zaostruje, med drugim tudi zaradi tega, ker delo teh izvedencev ni primerno ovrednoteno. Nesporne so ugotovitve, na kar opozarjajo sami izvedenci, še zlasti pogodbeni, da je delo izvedencev v zdravstvu bolje nagrajevano, še višji pa so honorarji sodnih zdravstvenih izvedencev.

Iz gradiva, ki ga je pripravil sektor zavoda za izvedenstvo, je razvidno, da se je vrednost točke v zadnjem času celo zmanjševala, saj je bilo v pravilniku določeno, da se honorarji izvedencev oz. plače zaposlenih izvedencev usklajujejo tako kot plače zaposlenih v zavodu. Kriza, ki je pestila celotno družbo pa tudi sam zavod po letu 2010, se je odrazila tudi na delu izvedenskih organov. Žal v vsem tem času kljub jasnemu stališču tako vodstva zavoda kot sveta zavoda, da bi v državi oblikovali enotni izvedenski organ za področje panog socialne varnosti, ni prišlo. Ker smo pred reformo na področju zdravstva kot tudi reformo na področju invalidskega zavarovanja, je skrajni čas, da se odgovorni zavedajo položaja v naši državi, ki v primerjavi z nekaterimi drugimi republikami bivše SFRJ na področju boljše ureditve delovanja izvedenskih organov ni dosegla nobenega premika.

Glede na tako stanje je svet zavoda s sklepom naročil vodstvu zavoda, da z relevantnimi deležniki organizira sestanek v zvezi z uvedbo instituta enotnega in neodvisnega izvedenskega organa v Republiki Sloveniji.

Svet zavoda je bil obveščen o sklepu Vlade RS, da je bila razrešena kot članica sveta zavoda Dragica Vrkič Kozlan, namesto nje pa imenovana nova članica v vladni skupini mag. Katja Rihar Bajuk. S svojimi željami in potrebami se lahko obrnete tudi na novo članico.

A. T.


Vaši komentarji


© 2024 Zavod Vzajemnost, p. p. 134, 1001 Ljubljana, e-pošta: urednistvo@vzajemnost.si, telefonska številka 01 530 78 42

Vzajemnost najdete tudi na družabnih omrežjih Facebook | Twitter | dovod RSS

▲ Na vrh strani | Domov | Klub ugodnosti | O nas | Oglaševanje | Pogoji rabe, zasebnost in piškotki | Pravila nagradne igre

revija Vzajemnost in te spletne strani nastajajo z uredniškim sistemom podjetja (T)media