Za večjo pravno varnost delavcev
Foto: J. D.
Z zakonom o spremembah in dopolnitvah zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2E), sprejetem lani novembra, je bila v navedeni sistemski zakon vnesena pomembna dopolnitev, namenjena večjemu pravnemu varstvu določenih zavarovancev. Dopolnitev (razvidna iz novega 134. a člena) namreč zagotavlja zavarovancem, vključenim v to obliko obveznega zavarovanja kot delavci v delovnem razmerju na območju Republike Slovenije ali kot delavci v delovnem razmerju pri delodajalcu s sedežem v Republiki Sloveniji, poslani na delo v tujino, če v državi, kamor so bili napoteni, po njenih predpisih niso obvezno zavarovani, štetje v tem času dopolnjene pokojninske dobe za pridobitev in odmero pravic, ne glede na to, da delodajalec za ta čas ni predložil sicer zakonsko obveznega obračuna davčnega odtegljaja.
Dopolnitev zakona je bila nujna, ker v nasprotnem primeru takim delavcem, če jim delodajalec za čas trajanja delovnega razmerja ni izkazal vsaj obračuna prispevkov za obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje, tega obdobja od 1. januarja 2018 ne bi bilo več mogoče šteti kot pokojninsko dobo. Sistemski zakon namreč omogoča štetje obdobij zavarovanja v pokojninsko dobo praviloma le tedaj, če so bili za ta obdobja plačani predpisani prispevki. V skladu s predpisi o davčnem postopku so delodajalci zavezani oddaji obračuna prispevkov za socialno varnost od plač in drugih prejemkov svojih delavcev na dan njihovega izplačila, plačilo prispevkov pa morajo izvesti najpozneje v petih dneh od izplačila plač in drugih prejemkov. Nadzor nad izpolnjevanjem teh obveznosti je v pristojnosti davčnega organa, ki evidentira obračune. Če delodajalec ne izpolnjuje zakonskih obveznosti in plač ali drugih prejemkov iz delovnega razmerja ne izplača, pogoji za oddajo obračuna davkov in prispevkov niso izpolnjeni. Glede na to je opisana določba sistemskega zakona smiselna in utemeljena.
Ker omenjeni delavci (v delovnem razmerju) v zvezi z oddajo obračunov prispevkov in izterjavo prispevkov, prav tako pa tudi morebitnim nadzorom, nimajo nobenih pristojnosti, je zanje uveljavljena zakonska izjema pri štetju obdobij, za katera je delodajalec obračunal prispevke za obvezno zavarovanje od zavarovančeve plače, vendar jih ni plačal, in sicer ne glede na uspeh ukrepov za njihovo poplačilo. V tem primeru se to obdobje kljub temu lahko šteje v pokojninsko dobo. V skladu s predhodno sprejetim mnenjem ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti pa so se lahko takim zavarovancem v pokojninsko dobo štela tudi obdobja, za katera obračuni prispevkov niso bili izkazani. Možnost takšnega štetja pa je bila časovno omejena največ do vzpostavitve individualnih evidenc.
Poziv delodajalcem in obvestilo delavcem
1. januarja 2018 je zavod take evidence vzpostavil, prav tako pa je stopila v veljavo tudi dopolnitev zakona, zapisana v ZPIZ-2E, ki še naprej omogoča štetje pokojninske dobe, prebite v delovnem razmerju navedenim zavarovancem, ne glede na to, da delodajalec zanje ni predložil obračuna davčnega odtegljaja po predpisih o davčnem postopku in plačal prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Izvajanje te določbe pa zahteva od zavoda pošiljanje pozivov in obvestil delodajalcem in delavcem, ki na podlagi evidenc o izplačanih plačah, ki jih zavodu posreduje Finančna uprava Republike Slovenije (FURS), niso predložili obračunov davčnih odtegljajev.
Poziv delodajalcem obsega zahtevo po izplačilu plač delavcem, če te še niso bile izplačane, in za obračune davčnih odtegljajev v skladu s predpisi o davčnem postopku. Obvestila delavcem pa obsegajo podatke o obdobjih dela, za katera delodajalec ni obračunal prispevkov za obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje.
Delavcem, ki jim po vzpostavljenih individualnih evidencah zavoda delodajalci niso obračunali prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, zavod skupaj z obvestilom o tem posreduje tudi obrazec izjave o morebitnem prejemu plač, v katero naj bi ti vnesli tudi njihovo višino. Te izjave morajo posredovati Fursu, ki bo na njihovi podlagi izpeljal ustrezne postopke. Posredovanje teh izjav je pomembno, saj obdobij zavarovanja, na katera se nanaša obvestilo, ne bo mogoče upoštevati pri določanju pokojninske osnove, štela pa se bodo kot pokojninska doba, čeprav prispevki za pokojninsko in invalidsko zavarovanje zanjo niso bili obračunani niti plačani. Uspešna izpeljava postopkov Fursa, ki bo imela za posledico tako izplačilo plač kot tudi obračun in plačilo davčnih odtegljajev, pa bo naknadno vplivala tudi na možnost upoštevanja plač, izplačanih za navedena obdobja, pri izračunu pokojninskih osnov teh zavarovancev.
Po podatkih zavoda je za izvajanje 134. a člena ZPIZ-2 za januar 2018 posredoval delodajalcem 1.526 pozivov k predložitvi obračunov davčnih odtegljajev ter 2.739 obvestil zavarovancem, da zanje delodajalci niso obračunali prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Februarja se je tako število pozivov delodajalcem kot tudi obvestil zavarovancem nekoliko povečalo. Posredovanih pozivov je bilo 1.866, obvestil pa 4.079.
Do kazenske ovadbe zoper delodajalca
Foto: J. D.
Z opisano zakonsko določbo je Furs pridobil tudi pristojnost, da pri izvajanju davčnega nadzora uvede postopek o prekršku zoper delodajalce, ki ne izplačujejo plač in davčnemu organu ne predložijo obračunov davčnih odtegljajev po predpisih o davčnem postopku. To pristojnost je do uveljavitve navedene zakonske dopolnitve imel le Inšpektorat Republike Slovenije za delo. Le-ta tudi poslej ostaja prvenstveno pristojni organ za izvajanje nadzora nad izpolnjevanjem obveznosti iz delovnopravnih predpisov, ki obsega tudi nadzor nad izplačilom plač in drugih prejemkov iz delovnega razmerja. Z namenom, da se postopki ne bodo podvajali, pa zavod z obvestili o delodajalcih, ki niso predložili obračunov davčnega odtegljaja, posredovanih Fursu, obvešča tudi Inšpektorat Republike Slovenije za delo.
Kako bo nova ureditev vplivala na omejitev kršenja delovnopravne zakonodaje in zakonodaje, ki ureja davčni postopek, bo pokazala nadaljnja praksa njenega izvajanja. Že dejstvo, da bodo prizadeti zavarovanci – delavci pravočasno obveščeni o neizpolnjevanju obveznosti delodajalcev pri zagotavljanju njihove materialne in socialne varnosti, pa nedvomno pomeni pomemben korak pri zagotavljanju varstva njihovih pravic.
V ta namen imajo prizadeti zavarovanci, na katere se nanaša opisana določba, kar nekaj pravnih možnosti, odvisnih od dejanskega stanja. Tako lahko zavarovanec, ki mu delodajalec ni izplačal plače, zahteva neposredno s tožbo na delovnem in socialnem sodišču izpolnitev njegovih obveznosti in na podlagi pravnomočne sodbe uveljavlja svojo terjatev skladno s predpisi o zavarovanju in izvršbi. Prav tako lahko vloži neposredno sodno izvršbo na podlagi plačilne liste, ki je po zakonu o delovnih razmerjih verodostojna listina. Zavarovanec lahko zahteva tudi izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi, če mu delodajalec vsaj dva meseca ni izplačal plače oziroma mu je izplačeval bistveno zmanjšano plačo. Zahtevo za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi lahko zahteva tudi, če mu delodajalec dvakrat zapored ali v obdobju šestih mesecev ni izplačal plače v zakonsko oziroma pogodbeno dogovorjenem roku. Če mu delodajalec tri mesece zaporedoma ali v obdobju šestih mesecev ni v celoti plačal prispevkov za socialno varnost, lahko prav tako zahteva izredno odpoved delovnega razmerja. Takšen zavarovanec pa lahko vloži tudi predlog za uvedbo stečajnega postopka delodajalca brez založitve stroškov takega postopka. Poleg naštetih možnosti pa ima takšen zavarovanec tudi možnost vložitve kazenske ovadbe zoper delodajalca zaradi kršitve temeljnih pravic delavcev in pravic iz socialnega zavarovanja po določbah kazenskega zakonika.
