Na pokojninska vprašanja odgovarja Milena Paulini
POGOJI ZA VDOVSKO POKOJNINO
Bralka B. H. iz Kopra navaja, da je njen mož umrl decembra 2001, ko je bila stara 41 let. Družinsko pokojnino sta uživala le otroka, zadnjemu otroku so jo prenehali izplačevati poleti 2006, ko je bila stara že 45 let in 6 mesecev. Zanima jo, ali bo upravičena do dela vdovske pokojnine k starostni pokojnini, za katero bo pogoje izpolnila letos jeseni.
Po zakonu, veljavnem do 31. 12. 2012, je vdova pridobila pravico do vdovske pokojnine tudi, če ji je po smrti moža ostal otrok ali več otrok, ki imajo pravico do družinske pokojnine po umrlem, vdova pa ima do njih dolžnost preživljanja. Če ji je ta pravica prenehala pred dopolnjenim 53. letom, toda po dopolnjenem 48. letu starosti, pa je lahko ponovno pridobila pravico do vdovske pokojnine, ko je dopolnila 53 let starosti. Veljavni zakon pa od leta 2013 do leta 2021 postopoma zvišuje starostno mejo za pridobitev vdovske pokojnine po 6 mesecev na leto, in sicer s 53 let starosti na 58 let starosti. Postopnemu zvišanju starosti za pridobitev pravice do vdovske pokojnine je prilagojena tudi starost, ki upravičencu omogoča nastop t. i. čakalne dobe, ki se v primerjavi s prejšnjim zakonom zvišuje z 48 let starosti na 53 let starosti. Veljavni zakon je – ob zaostritvi pogojev za pridobitev pravice do vdovske pokojnine kot glede nastopa čakalne dobe za 5 let s končanim prehodnim obdobjem leta 2022 – s prehodno določbo tudi omogočil varstvo pravic družinskih članov, ki so do konca leta 2012 izpolnili starost za pridobitev pravice do vdovske pokojnine oziroma nastopili čakalno dobo po zakonu, veljavnem do 31. 12. 2012.
Za bralko, ki ji je mož umrl že v času prejšnjega zakona, velja prehodna določba zakona glede varstva pravic družinskih članov, vendar do prenehanja izplačevanja družinske pokojnine sinu leta 2006 še ni dopolnila starosti 48 let. Bralka torej ni nastopila t. i. čakalne dobe, ki bi ji omogočala uveljavitev pravice do vdovske pokojnine z dopolnitvijo starosti 53 let oziroma pravice do dela vdovske pokojnine ob uveljavitvi pravice do starostne pokojnine.
PONOVNA ODMERA STAROSTNE POKOJNINE
Bralka A. Č. iz Grosupljega navaja, da je v začetku letošnjega leta vložila zahtevo za ponovno odmero starostne pokojnine, vendar je bila njena zahteva z odločbo zavrnjena. V obdobju od 1998 do 2000 je bila nezaposlena in si je sama plačevala prispevek za pokojninsko zavarovanje. Starostna pokojnina ji je bila priznana spomladi 2014 še po prejšnjem zakonu, ker je bila vse od jeseni 2012 do upokojitve uživalka denarnega nadomestila kot nezaposlena oseba.
Novela zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, ki velja od 1. 1. 2018 naprej, med drugim tudi določa, da se čas prostovoljne vključitve v obvezno zavarovanje do 31. 12. 2012 šteje kot pokojninska doba brez dokupa. Nadalje uživalcem pokojnine omogoča, da lahko vložijo zahtevo za novo odmero starostne pokojnine oziroma odmero starostne pokojnine namesto predčasne pokojnine, če jim je bila pokojnina priznana po veljavnem zakonu z upoštevanjem časa prostovoljne vključitve v obvezno zavarovanje do 31. 12. 2012. Takšno odmero lahko zahtevajo tudi uživalec delne pokojnine, uživalec sorazmernega dela ter zavarovanec, ki mu izplačujejo 20 odstotkov pokojnine.
Glede na spremenjeno zakonodajo se torej čas podaljšanega zavarovanja do 31. 3. 1992 in čas prostovoljne vključitve v obvezno zavarovanje do 31. 12. 2012 štejeta kot pokojninska doba brez dokupa. Veljavni zakon je namreč ta obdobja zavarovanja opredelil le kot pokojninsko dobo, kar je imelo za posledico uveljavitev predčasne namesto starostne pokojnine ter v določenih primerih je bila odmerjena starostna pokojnina brez ugodnejšega vrednotenja pokojninske dobe brez dokupa. V primerjavi z zakonom, ki je veljal do 31. 12. 2012, se je čas prostovoljne vključitve v obvezno zavarovanje kot čas podaljšanega zavarovanja všteval v delovno dobo, zato pri priznanju pravice do pokojnine in njeni odmeri ni imelo nobenih posledic za uživalce pravic.
Bralka je starostno pokojnino v skladu s prehodno določbo veljavnega zakona uveljavila še po prejšnjem zakonu in se ji je čas prostovoljne vključitve v obvezno zavarovanje upošteval kot delovna doba, torej pri uveljavitvi starostne pokojnine kot njeni odmeri ni bila v ničemer prikrajšana, zato ni upravičena do ponovne odmere starostne pokojnine. Do morebitne ponovne odmere pokojnine so lahko upravičeni le tisti upokojenci, ki jim je bila starostna ali predčasna pokojnina priznana in odmerjena po določbah veljavnega zakona.
TELEFONSKO SVETOVANJE
Pokličete jo lahko v v četrtek, 19. julija, med 16. in 18. uro na tel. št.: 01 530 78 53.
