Za poenoteno oskrbo in manj možganskih kapi

Dobro počutje | jul. '18

Foto: Shutterstock

Posledice možganske kapi vplivajo na zmanjšano zmožnost funkcioniranja človeka, in sicer huje kot katero koli drugo kronično bolezensko stanje. Kar 40 odstotkov bolnikov ima po možganski kapi zmerne težave pri funkcioniranju, do 30 odstotkov hujše, več kot polovica jih potrebuje pomoč pri izvajanju najosnovnejših dnevnih dejavnosti. Možganska kap je vodilni vzrok za večplastno invalidnost pri odraslih.

Evropska raziskava Breme možganske kapi je pokazala, da bo število možganskih kapi do leta 2035 naraslo za 25 odstotkov, takrat bo v Evropi za posledicami možganske kapi živelo skoraj pol milijona ljudi, v Sloveniji okoli 20.000 bolnikov, ki bo odvisnih od tuje pomoči. Pokazala je tudi na razlike v oskrbi bolnikov z možgansko kapjo med državami Evropske unije, zato so konec maja v Evropskem parlamentu obravnavali akcijski načrt za obvladovanje možganske kapi v Evropi, s katerim želijo poenotiti oskrbo bolnikov znotraj unije in zmanjšati število možganskih kapi.

Pomen hitre in kakovostne pomoči

Na pomen kakovostne rehabilitacije bolnikov po možganski kapi in tudi na razlike pri njihovi obravnavi pri nas so opozorili strokovnjaki Univerzitetnega rehabilitacijskega inštituta (URI) Soča. Spremljanje in podpora bolnikom in svojcem v kroničnem obdobju po možganski kapi je šibek člen v skoraj vseh državah, tudi v Sloveniji. Večina ljudi (70 do 85 odstotkov), ki so preživeli možgansko kap, se iz bolnišnice vrne domov. Zavedanje o tem, kakšne posledice je kap pustila pri bolniku, nastopi šele sčasoma, bolniki in njihovi najbližji se morajo sprijazniti z zmanjšano zmožnostjo za gibanje, sporazumevanje, slabšimi sposobnostmi pri dnevnih opravilih, pojavijo se čustvene stiske, poveča se nevarnost poškodb zaradi padcev, ki so po možganski kapi dvakrat bolj pogosti kot pri drugih ljudeh, spopasti se morajo tudi s številnimi ovirami v domačem in zunanjem okolju.

Približno 30 odstotkov bolnikov utrpi možgansko kap v aktivnem delovnem obdobju. O popolni rehabilitaciji pa lahko govorimo, ko se človek lahko vrne v svoje delovno okolje. Za možnost vračanja na delo so ključni delodajalci. Pri večini je raven dejavnosti nižja, s tem pa se spremeni tudi kakovost življenja. Večje težave pri vključevanju v vsakodnevno življenje imajo ženske, ljudje, ki živijo sami, in tisti s slabšimi funkcijskimi zmožnostmi. Dolgoročno pa se posledice možganske kapi kažejo tudi v bolnikovi družini in širšem socialnem okolju. 

Psihološka pomoč

Po okrevanju po možganski kapi bolnik potrebuje tudi psihološko pomoč, saj sledita zelo dolgo okrevanje in proces žalovanja za izgubljenim zdravjem. Bolniki so prizadeti, ker jim je bolezen naenkrat vzela samostojnost, dostojanstvo in osebno integriteto. V oporo so jim svojci, prijatelji in širša skupnost. Klinični psiholog je v oporo takoj po nastanku kapi in še dolgo v procesu rehabilitacije, ki po kapi poteka več kot eno leto. Pomoč je potrebna, ko se bolezen zgodi, in možnosti v okviru psihološke rehabilitacije po možganski kapi je veliko, je pa mreža premalo razvejana in pogosto omejena na dejavnost znotraj univerzitetnih klinik in inštitutov.  

Spregovorili so tudi o pasteh vračanja k vožnji avtomobila po možganski kapi, saj je vožnja avtomobila zelo kompleksna in odgovorna aktivnost, ki zahteva hitro odzivanje, poznavanje pravil vožnje, sposobnost presoje razmer v prometu, prilagajanje hitrosti in razdalje, samozavedanje in sprejemanje odločitev glede ustrezne poti in dejanske vožnje v cestnem prometu. Naštete sposobnosti so pri posamezniku pred možgansko kapjo lahko delovale brezhibno, vendar posledice bolezni lahko posežejo v eno ali več izmed teh sposobnosti. V Sloveniji poteka multidisciplinarno ocenjevanje le v sklopu ambulante za voznike s posebnimi potrebami na URI Soča, problem je, da pri bolnikih z nevrološkimi boleznimi niso ponovno ocenjene zmožnosti pri vožnji.

Strokovnjaki so soglasni, da potrebujemo bolj urejeno oskrbo in rehabilitacijo na nacionalnem nivoju. Največ bolnikov po možganski kapi je napotenih v zdravilišča, kjer pa rehabilitacija ni celostna.

Jožica Dorniž


Vaši komentarji


© 2024 Zavod Vzajemnost, p. p. 134, 1001 Ljubljana, e-pošta: urednistvo@vzajemnost.si, telefonska številka 01 530 78 42

Vzajemnost najdete tudi na družabnih omrežjih Facebook | Twitter | dovod RSS

▲ Na vrh strani | Domov | Klub ugodnosti | O nas | Oglaševanje | Pogoji rabe, zasebnost in piškotki | Pravila nagradne igre

revija Vzajemnost in te spletne strani nastajajo z uredniškim sistemom podjetja (T)media