Nov pristop v prehrani rastlin

Prosti čas | jul. '18

Tako kot se hitro spreminjajo tehnologije po svetu na vseh področjih, se tudi pri vzgoji rastlin. Čeprav lahko rečemo, da s kar veliko zakasnitvijo, saj se je pravi razvoj začel šele proti koncu 20. stoletja. Intenzivno pa se je spremenil v zadnjih desetih letih.

Osnovno vlogo v prehrani rastlin so do nedavnega igrala gnojila z osnovno kratico NPK, kar je sinonim za mineralna gnojila, ki pa so imela veliko pomanjkljivost, saj so močno vplivala na okolje. Zakisala so zemljo, nitrati so se spirali v zemljo, za proizvodnjo pa je bilo porabljeno tudi veliko energije.

Na našem trgu je pred dvajsetimi leti oral ledino Agrolit, ki je proizvajal Medicoplant in Regenerin. Ta dva izdelka sta imela vse kompetence sedanjih pristopov. Rezultati so bili odlični in izdelka sta še danes na trgu. Seveda pa je trg deloval po svoje in tudi drugi proizvajalci pri nas in v svetu so začeli stopati na to področje. Začele so se uporabljati surovine, ki jih je v naravi v izobilju. Na primer morske alge, ki pa jih je tudi več vrst, pa izdelki iz leonardita, soje itd.

Danes to področje zajema gnojila iz morskih alg, raznih kompleksov aminokislin, huminskih kislin, fulvinskih kislin in alginskih kislin. Zanimivo je, da vsaka izmed teh kislin opravlja svoje naloge, podobno kot pri mineralnih gnojilih dušik, fosfor, kalij, magnezij in kalcij. Vendar pa v novih gnojilih opravljajo popolnoma druge naloge in se dejansko z NPK-gnojili dopolnjujejo, prehrano rastlin naredijo bolj učinkovito, manj potratno in okolju bolj prijazno, saj se zemlja manj zakisa. Pomembno je dejstvo, da se morajo ta nova gnojila, imenovana tudi biostimulatorji ali bioaktivatorji, uporabljati pogosteje, približno na 14 dni, a v zelo majhnih količinah, torej močno razredčena. Pa ne zato, ker bi bila strupena ali škodljiva, saj niso in na okolje tudi nič ne vplivajo, vendar jih rastline potrebujejo le zelo malo. Tako kot človek sol. Saj veste, da preveč soli človeku škoduje, čeprav ni strupena. Ta nova gnojila v prevelikih dozah v bistvu rastlinam ustavijo presnovo in rast se ustavi. Torej učinek izostane.

Osnovna naloga biostimulatorjev

Katere naloge ta nova gnojila, na primer Medicoplant, Regenerin, Algin, Humin Efekt, Amin, Aminovital, Algovital, Phylgreen N Algasil, še opravljajo? Izboljšajo transport vseh hranil iz koreninskega sistema v rastlino, omogočajo povečanje koreninskega sistema in s tem boljše črpanje hrane, izboljšajo presnovo v rastlini in regulacijo stome v celicah, kar izboljšuje pogoje in obnašanje rastlin v stresnih razmerah, to pa povečuje odpornost proti mrazu, vročini, suši, lomom itd. Utrjujejo stene celic rastlin, ki tako postanejo bolj trdne, izboljšujejo presnovo rastlin in s tem tudi boljše cvetenje in zorenje, pri zelenih rastlinah, na primer solati, radiču, travi za krmo itd., se povečuje zelena masa. Nekateri stimulatorji spremenijo netopna hranila v njihove kelate in jih naredijo dostopna rastlinam ter tako povečajo izkoristek NPK tudi do 30 odstotkov, oziroma zmanjšajo potrebo po njih. Podobno nekateri izboljšajo izkoristek in učinek škropiv, pa je zato potrebna manjša poraba škropiv. Nekatera nadomeščajo hlevski gnoj in kompost. So v tekoči obliki in njihova masa je zelo majhna. Seveda pa ne morejo zamenjati organske mase. Vse to pa poteka na naravni osnovi, zato so biostimulatorji primerni za biološko proizvodnjo hrane. Nekateri razgrajujejo škodljive snovi in ustvarjajo ravnovesje v tleh.

Naj navedem primer iz svoje prakse. Neki stranki smo v svoji prodajalni pred 20 leti prodali sadike pelargonij in surfinij. Čez en mesec me kliče stranka in se pritoži, da je kupila veliko sadik in tudi tekočih gnojil in da je zalivala z njimi, a rože propadajo, čeprav si tako zelo želi, da bi krasile njen dom. Seveda me je zanimalo, kaj se je zgodilo. Odšel sem k njej na dom in pokaže mi rastline, ki so bile majhne in res so zaostajale v rasti, listi so se sfrknili. Rastline so bile daleč od tistih, ki smo jih prodali. Sediva ob kavici in se pogovarjava o nastalem problemu. Ponosno mi pokaže pet praznih plastenk gnojil Cvetin, Asef, Cvetal, Plantela, Substral, češ da je vse to porabila, pa ni nič pomagalo. Takrat me je prešinilo. Cvetje je bilo preprosto zastrupljeno, presoljeno z gnojili. Podaril sem ji Medicoplant, ki smo ga prav takrat dali na trg, in svetoval zalivanje z njim vsakih pet dni, in sicer v količinah, ki so se merile po žličkah na liter vode. Svetoval sem ji, naj mesec in pol ne uporablja drugih gnojil in naj me potem obvesti. Res me po dveh mesecih pokliče, naj pridem pogledat, saj so zdaj njene rože najlepše daleč naokoli. In res je bilo tako. Takrat sem resnično začel verjeti v svoj izdelek, saj sem vedel, da sem na pravi poti.

Seveda pa trg in konkurenca ponujata marsikaj, zato je pred nakupom, dokler gnojila ne preizkusimo, pametno prebrati sestavo in iz njih izluščiti resnico, ki se bo kasneje kazala v uspehu na vrtu.

Iz zapisanega lahko strnemo naslednje ugotovitve: mineralna gnojila, ki so zdaj v uporabi, bodo ostala, njihova poraba pa se bo zmanjšala pri boljšem učinku za približno 30 odstotkov, uporabljali bomo manj škropiv, a rastline bodo kljub temu bolj zdrave, okolje bo manj onesnaženo, naše delo pa bo obrodilo še lepše sadove.

Franc Grošelj


Vaši komentarji


© 2024 Zavod Vzajemnost, p. p. 134, 1001 Ljubljana, e-pošta: urednistvo@vzajemnost.si, telefonska številka 01 530 78 42

Vzajemnost najdete tudi na družabnih omrežjih Facebook | Twitter | dovod RSS

▲ Na vrh strani | Domov | Klub ugodnosti | O nas | Oglaševanje | Pogoji rabe, zasebnost in piškotki | Pravila nagradne igre

revija Vzajemnost in te spletne strani nastajajo z uredniškim sistemom podjetja (T)media