Staranje naj bo izziv
Dr. Jože Ramovš
Procesov staranja ne moremo ustaviti, lahko pa jih upočasnimo, prizadevanja za kakovostno staranje pa ne morejo biti le stvar posameznika, ampak morajo biti del celostne strategije družbe. Obravnava staranja mora spodbuditi razvoj inovativnih odzivov na demografske spremembe, ne pa izpostavljati staranja kot proces pešanja življenjskih funkcij, so menili sodelujoči na posvetu Od staranja k dolgoživi družbi, ki ga je organizirala Slovenska akademija znanosti in umetnosti.
Strategija dolgožive družbe, ki jo je predstavil mag. Boštjan Vasle, v. d. direktorja Urada za makroekonomske analize in razvoj (Umar), poudarja pomen aktivnosti in ustvarjalnosti v vsem življenjskem obdobju. V Sloveniji bodo v naslednjih desetletjih demografske spremembe največje, saj se staramo hitreje kot drugje v Evropi. Delež mladega prebivalstva se bo zmanjšal, delež starejših od 65 pa se bo povečal na tretjino celotnega prebivalstva. Slovenija je bila že v preteklih desetletjih odvisna od tuje delovne sile, da se bo ta pritok nadaljeval, pa bomo morali pripraviti aktivno strategijo privabljanja tujih delavcev.
V dobrem desetletju se bo delež aktivnega prebivalstva pri nas skrčil za 125.000, povečal pa se bo delež starejših od 65 let, in sicer za 139.000. Vse te spremembe bodo vplivale na številna področja – od izobraževanja, trga dela do vključenosti v družbo. Dogajajo se tudi nekateri drugi premiki: drugačne oblike zaposlitev, dojemanje življenjskega cikla je drugačno kot včasih in tehnološki razvoj.
Stoletje starejših
»21. stoletje je stoletje starejših. Zdaj se z njimi ubada razviti svet, za njim se bo srečeval še tretji svet, ki je na to še manj pripravljen kot mi,« je dejal dr. Jože Ramovš. Staranje je naloga, ki je po obsegu in vsebini največja do zdaj in tudi velik izziv. Pohvalil je Umarjevo strategijo, vendar potrebujemo še socialno analizo. S staranjem prebivalstva se povpraševanje po dolgotrajni oskrbi povečuje, v Sloveniji z ureditvijo tega področja zaostajamo četrt stoletja. V Evropski uniji v povprečju namenjajo 1,3 odstotka BDP-ja za dolgotrajno oskrbo, pri nas le 0,9 odstotka, nameniti pa bi ga morali vsaj toliko, kot je povprečje EU. Zdaj 75 odstotkov dolgotrajne oskrbe opravijo družina, prijatelji, sosedje. »Desetina ljudi bo na dolgotrajni oskrbi, kar ni bilo še nikoli, zato bi morali v demografskih spremembah poleg problemov iskati tudi priložnosti,« je zaključil dr. Ramovš.
V centru za preučevanje družbene blaginje Fakultete za družbene vede opozarjajo, da so starejši zelo raznolika skupina ljudi z različnimi željami in potrebami. Ljudje si želijo neodvisno in kakovostno staranje doma, zato moramo po mnenju dr. Matica Kavčiča sistemsko urediti dolgotrajno oskrbo, ki bo finančno vzdržna, priznati neformalne oskrbovalce kot pomemben člen pri oskrbi in zagotoviti primerne pogoje za formalno in neformalno oskrbo, ki bo vsem dostopna ne glede na kraj bivanja.
Dr. Mirjana Ule
Lajšanje prehodov
»Starost je podobno kot mladost družbeni konstrukt. Kje so meje, je subjektivno, problem je, ker se na starost gleda predvsem s patološkega vidika,« je opozorila dr. Mirjana Ule in dodala, da vladna strategija premalo govori o socioloških vidikih. Problemi, ki se pojavljajo v družbi, niso povezani s posameznimi življenjskimi obdobji, ampak s prehodi, na primer s prehodom iz izobraževanja v zaposlitev, iz stanovanja staršev v svoje stanovanje, iz zaposlenosti v pokoj. Ukrepi bi morali lajšati predvsem te prehode, poskrbeti bi bilo treba za čim večjo vključenost vseh prebivalcev, zdravih in bolnih, zaposlenih in brezposelnih, mladih in starih.
Akademik Slavko Splichal je ob tem spomnil na dve pomembni vprašanji, ki sta za vse družbe ključni — na meje rasti, na katere je že pred štiridesetimi leti opozarjal Rimski klub, delati bi morali za trajnostni razvoj — in na nujen preudarek o redistribuciji družbenega bogastva.
Dr. Jože Gričar, zaslužni profesor Univerze v Mariboru, poudarja pomen vključevanja starejših prek interneta. Predstavil je Slovensko omrežje e-Seniorjev, ki spodbuja aktivno staranje, pomemben del tega pa je e-povezovanje in zavzemanje za elektronske storitve, ki bodo prijazne starejšim.
Strinjali so se, da strategija dolgožive družbe nujno potrebuje motivacijo ljudi. Akademik Marjan Kordaš je kot zaprisežen kolesar poudaril velik pomen, ki ga ima za človeka gibanje. Pomembno je ne samo za zdravje, ampak tudi za radost življenja, obenem pa prinaša tudi prihranke v zdravstvu.
