Čebela – od pomladi do pomladi
Čebelnjak so naši kmetje postavili v zavetje sadnega drevja ob domačiji. Zelena drevesna krošnja je čebelice branila pred sončno pripeko in hudim vetrom, saj če hodi rad vihar, milo toži čebelar. Pred dežjem je čebele varovala slamnata ali skodlasta streha, ki je segala vsaj pol metra čez panje in se je zaključila v loku, ki ima tako aerodinamično obliko, da noben vihar ne more odkriti strehe.
Skrb za čebele je čebelarja spremljala vse leto. Glasno brenčanje čebel v čebelnjaku na sveti večer je bilo dobro znamenje za dobro čebeljo pašo v prihodnjem letu. Korošci so na sveti večer ugibali tudi o ajdovem medu. Če je bila smrekova vejica, ki so jo na sveti večer zataknili v sneg, naslednje jutro zaledenela, je pomenilo, da bo ajda dobro obrodila in bo dovolj ajdovega medu.
Prikazan je samo večji odlomek članka. Ogled celotnih člankov je na voljo naročnikom, ki se za ogled članka v celoti lahko prijavijo tu.
Za prijavo potrebujete naročniško številko in PIN. Če ste naročnik, lahko za pridobitev številke PIN pošljete svoje podatke (ime, naslov, naročniška številka) na e-naslov evzajemnost@vzajemnost.si.
Če niste naročnik, se lahko naročite tu.