Doma pridelano je najbolj zdravo
Lokalno pridelana hrana, ki je kakovostna, sveža in varna za potrošnika, je pot do našega zdravja in trajnostne prihodnosti, je temeljna misel okrogle mize »Zdravje in hrana na razpotju – kakšna bo naša prihodnost?«. Pripravil jo je evropski poslanec dr. Igor Šoltes, ki si prizadeva za to, da bi v vrtcih, šolah, bolnišnicah in domovih za starejše pripravljali kakovostno hrano iz sestavin domačih pridelovalcev.
Lokalno pridelana hrana je sveža, saj kratka pot od proizvajalca do potrošnika ne zahteva uporabe konzervansov ali aditivov. Pridelava je pod nadzorom, zato ni obdelana s kemikalijami, ne vsebuje fitofarmacevtskih sredstev in hormonskih motilcev. Seveda so tudi pri domačih pridelovalcih izjeme, a kot je poudaril dr. Jože Podgoršek, varuh odnosov v verigi preskrbe s hrano, lahko glede na različne kazalnike trdimo, da jemo kakovostnejšo hrano kot marsikje drugje. Vsebnost antibiotikov na enoto prirasta v živinoreji je v Sloveniji zelo nizka v primerjavi z drugimi državami. Slovenski kmet v živinoreji porabi okoli 22 miligramov antibiotikov na populacijsko enoto, v Avstriji jih porabijo nekaj čez 50 miligramov, v Italiji pa celo 300 miligramov.
Javni prehranski obrati porabijo od 200 do 500 milijonov evrov, kar je pomemben del trga za slovensko kmetijsko in živilsko industrijo. Vendar sedanji sistem podpira tuja kmetijska gospodarstva, ki se načrtno lotevajo nizkocenovne pridelave hrane dvomljive kakovosti. Naš sistem javnih naročil je namreč naravnan tako, da je med glavnimi merili pri nabavi nizka cena. Sistemsko moramo spremeniti način dobave, morda bi bilo dobro za spodbudo vpeljati sofinanciranje pri nabavi, je bil eden izmed predlogov. Veljalo bi ukiniti škodljive subvencije v kmetijstvu in jih preusmeriti v kakovostnejšo pridelavo hrane, predvsem pa bi morali sistem javnih naročil urediti tako, da ne bi bila pomembna najnižja cena, pač pa dober dogovor z lokalnimi proizvajalci. Ob tem so poudarili še drug vidik: res je doma pridelana hrana dražja, a je pri njeni pripravi manj odpadkov, saj je boljše kakovosti. Če bi s hrano delali bolj varčno, bi bil strošek prehrane še nižji.
Ne samo pridelovati, tudi jesti moramo bolj zdravo hrano. Pri tem pa v šolah pogosto naletijo na težave, ker jim ostaja veliko zelenjave in tudi sadja, ki sta na jedilnikih. Otroci pač prinesejo prehranske navade od doma. Študija o prehrani mladostnikov je pokazala, da ima med mladimi, ki vstopajo v srednjo šolo, le 10 odstotkov dobre prehranjevalne navade, 50 odstotkov je takšnih, ki jim lahko jedilnike prilagodijo, del otrok pa ima od doma zelo nezdrave prehranjevalne navade, jedli bi le sladko in slano hrano, zdrave obroke pa zavračajo.
