Plemstvo v zavetju pod Marijinim plaščem

Zaradi posebnih razmer je dostop do članka odprt za vse obiskovalce strani.

Zgodbe | sep. '18

Zunanjost bazilike Ptujska Gora in detajl ob glavnem vhodu v baziliko

Slovenija ima številne romarske poti, ena izmed bolj priljubljenih je na Ptujski Gori, kjer stoji bazilika Marije Zavetnice. Cerkev iz 15. stoletja je ena najlepših gotskih cerkva pri nas. Njena največja znamenitost je relief Marije, ki pod svojim plaščem daje zavetje tedanjim znamenitežem.

Ptujsko Goro je ljudstvo nekoč imenovalo Nova Štifta, Milostna Gora in tudi Črna Gora. V času turških vpadov v te kraje je namreč nastala legenda, po kateri je devica Marija zaščitila cerkev tako, da je priklicala na hrib črne oblake, da se ni nič videlo. Vse do leta 1937 jo je okoliško prebivalstvo imenovalo Črna Gora. Tega leta so prevzeli skrb za cerkev Frančiškovi mali bratje minoriti in vas poimenovali Ptujska Gora.

Prvič je ta kraj omenjen kot trg leta 1490. Tržani so imeli lastno sodstvo, svoj pečat in zastavo. Na nekdanje tukajšnje trške privilegije spominja sramotilni kamen oziroma pranger, ki stoji ob cerkvenem stopnišču. Trg so izropali in razdejali Turki v letih 1475 in 1493.

Znamenita župna cerkev sv. Marije je bila zgrajena v letih od 1375 in 1500, a že leta 1224 se tu omenja kapela ali cerkvica. Obstoječa cerkev je najstarejši in najpomembnejši tip triladijske gotske dvoranske stavbe. Grbi in relief na velikem oltarju pričajo, da so jo postavili celjski in ptujski grofje. Leta 2010 je bila proglašena za baziliko Marije Zavetnice. Relief, ki je zdaj nameščen nad glavnim oltarjem, nekoč pa je bil vzidan nad glavnim cerkvenim vhodom, predstavlja Marijo, ko daje pod svojim plaščem zavetje zgodovinsko pomembnemu plemstvu. Izrezbarjenih je 82 podob mnogih pomembnih oseb iz tega obdobja. Med njimi so grofje Celjski, bosanski kralj Tvrdko, ogrski kralj Sigismund, vidimo še portrete Bernarda III. Ptujskega, ustanovitelja Ptujske Gore, njegove žene Valburge, dveh bratov minoritov in drugih.

Pod Marijinim plaščem je upodobljenih 82 oseb.

Umetnina pri umetnini

V južni apsidi je Celjski oltar Friderika II., izjemno kamnoseško delo. Na Roženvenskem oltarju je kip sedeče Matere božje z otrokom. Desnico, v kateri je držala žezlo, ima odsekano. V ožjih stranskih nišah sta kipa sv. Katarine in sv. Andreja. Roženvenskemu oltarju je podoben Sigismundov oltar, a je nekoliko mlajši. Odličen primer tipične gotske plastike iz začetka 15. stoletja je tudi kip sv. Jakoba apostola. V odsekani roki je nekoč držal popotno palico, v levici pa drži Sveto pismo. V njem je zapisana tudi ta njegova zgovorna misel: »Vsak človek bodi hiter za poslušanje, počasen za govorjenje, počasen za jezo ...«

Na eni od sten je portret sv. Maksimilijana Kolbeta, ki ga je upodobil Viktor Gojkovič leta 1986. Kolbe je bil manjši brat minoritov. Med drugo svetovno vojno je v Auschwitzu, taborišču smrti, žrtvoval svoje življenje namesto družinskega očeta.

V cerkvi je še nekaj izjemnih umetniških del, med njimi sta Loretski oltar iz 17. stoletja in oltar Sv. družine iz 18. stoletja. Oltar Brezmadežne je dediščina zgodnjega baroka, oltar sv. Frančiška Ksaverija je iz leta 1690. Baročna prižnica je tudi dragocen umetniški izdelek. V južnem delu podkornega prostora so lepo ohranjene gotske freske.

Zvonik cerkve je bil zaradi različnih poškodb večkrat na novo pozidan ali obnovljen. Sedanja podoba je iz baročnega obdobja, v njem pa odzvanjajo štirje zvonovi.

 Informacije: Župnijski urad Ptujska Gora, tel. št.: 02 79 44 231, e-pošta: minoriti.ptujska.gora@rkc.si

Besedilo in fotografiji: Franček Štefanec 


Vaši komentarji


© 2020 Zavod Vzajemnost, p. p. 134, 1001 Ljubljana, e-pošta: urednistvo@vzajemnost.si, telefonska številka 01 530 78 42

Vzajemnost najdete tudi na družabnih omrežjih Facebook | Twitter | dovod RSS

▲ Na vrh strani | Domov | Klub ugodnosti | O nas | Oglaševanje | Pogoji rabe, zasebnost in piškotki | Pravila nagradne igre

revija Vzajemnost in te spletne strani nastajajo z uredniškim sistemom podjetja (T)media