Kaj storiti s 50.000 evri?

Prosti čas | sep. '18

FINANCE IN MI

Recimo, da ste od sorodnika podedovali 50.000 evrov ali pa ste ta znesek zadeli na loteriji ali pa ste bili res pridni in ste ga v dvajsetih ali tridesetih let privarčevali. Postavlja se vam vprašanje, kaj storiti s tem denarjem. Kako ga investirati? Ali ga sploh investirati? Ga položiti na banko, ga spraviti v »štumf« za hude čase? Ali pa ga kar (počasi) porabiti?

Verjetno vam bo vsak (poznavalec) svetoval malo drugače, kar ni nič nenavadnega, saj imajo ljudje različne izkušnje, različne strategije, različne značaje.

A ne glede na to obstajajo nekatere splošne zakonitosti, ki jih kaže pri taki odločitvi (vselej) upoštevati.

Če se boste na primer odločili, da boste denar imeli spravljen kar v »štumfu«, vam bo to sicer dalo nekakšen (lažen) občutek varnosti. Mislili boste, da vam denarja ne more nihče vzeti, ker je pri vas doma. Kar pa seveda sploh ni res. Ne nazadnje vam lahko v hišo vlomijo in vaši prihranki bodo izpuhteli kot kafra. Tudi če boste imeli gotovino zavarovano, je vprašanje, ali bo zavarovalnina dovolj visoka. 

Predvsem pa je denar v »štumfu« mrtvi kapital, od njega ne prejemate nobenih obresti, nobenih najemnin, nobenih dividend. Samo varčujete za hude čase, a ob tem pozabljate, da tudi vi niste večni in da je treba živeti danes. Zato bi bilo morda pametneje, če bi denar morda začeli kar porabljati. Privoščite si potovanje, privoščite si toplice. Kupite si masažni stol. Investirajte v dobro psihofizično počutje. 

Če niste take sorte, pa lahko del denarja podarite tudi (pridnemu) otroku – na primer za nadaljevanje šolanja. Tudi to je pametna in koristna investicija.

Da boste lahko mirno spali

Vezave sredstev v obliki bančnih depozitov ne priporočamo, saj so obresti še vedno na rekordno nizkih ravneh, zato za vezana sredstva dobite resnično zelo malo. V najboljšem primeru okrog enega odstotka na letni ravni. Za vloženih 50.000 evrov torej prejmete le okrog 500 evrov na leto.   

Če ste nekoliko bolj podjetniško naravnani, razmislite o tem, da bi denar vložili v obveznice, delnice ali vzajemne sklade. Trg vrednostnih papirjev je trenutno precej živahen tako v Sloveniji kot tudi v tujini. Številne delnice lepo rastejo, dobički pa so precej spodobni. A opozarjam, da trenutna visoka rast neke delnice ali vzajemnega sklada še nikakor ne zagotavlja visokih donosov vrednostnih papirjev tudi v prihodnosti, zato se pred kakršnim koli vlaganjem v vrednostne papirje še dodatno posvetujte s (kvalificiranim) strokovnjakom. Ne pozabite tudi na obdavčitev dobičkov.

Za vlaganje v nepremičnine pravijo, da ni nikoli preveč tvegano, saj je njihova vrednost relativno konstantna, kar pa nikakor ne drži. Trenutne cene (stanovanjskih) nepremičnin so – vsaj v Ljubljani – že krepko previsoke, nekateri že govorijo o nepremičninskem balonu, ki bi znal kmalu počiti. Zato trenutno ni najboljši čas za nakup nepremičnine (vsaj ne v prestolnici), pametno je nekoliko počakati.

Za vsoto 50.000 evrov bi sicer morda še lahko kupili manjšo garsonjero, ki bi jo potem lahko oddajali in tako oplemenitili svoj vložek, a je treba vedeti, da je tudi nakup nepremičnine kompleksen posel, ki terja veliko vložene energije, najemniki pa so lahko tudi slabi plačniki. Tu so še stroški nepremičninskih agentov, pravnikov, notarjev ter davčne obveznosti.

Kakor koli se boste odločili, naj bo vaša odločitev skladna tudi z vašimi značajskimi potezami. Upoštevajte, da bo investicija največ vredna, če boste zaradi nje, kolikor je le mogoče, mirno spali. To pa je vredno več od marsikaterega zasluženega evra.

                    

 Mag. Boštjan J. Turk


Vaši komentarji


© 2024 Zavod Vzajemnost, p. p. 134, 1001 Ljubljana, e-pošta: urednistvo@vzajemnost.si, telefonska številka 01 530 78 42

Vzajemnost najdete tudi na družabnih omrežjih Facebook | Twitter | dovod RSS

▲ Na vrh strani | Domov | Klub ugodnosti | O nas | Oglaševanje | Pogoji rabe, zasebnost in piškotki | Pravila nagradne igre

revija Vzajemnost in te spletne strani nastajajo z uredniškim sistemom podjetja (T)media