Negujmo kožo – hvaležna nam bo
Aktičine keratoze na neporaslem lasišču
Po vročih dneh je treba koži povrniti vlago in obnoviti zaščitno lipidno plast v povrhnjici, ki ščiti globlje ležeča tkiva pred zunanjimi vplivi. Če bomo pravilno poskrbeli zanjo, bo koža mehka, primerno vlažna, sijoča in brez večjih težav.
Zdravniki priporočamo, da si konec poletja pregledamo kožo po vsem telesu, če morda ni nastalo novo znamenje oziroma se katero od že predhodno obstoječih znamenj ni povečalo ali spremenilo. Kar 80 odstotkov melanomskega kožnega raka namreč nastane iz novonastalih znamenj, ki se hitro spreminjajo.
Če kaj takega opazimo, je potreben takojšen pregled pri dermatologu, ki bo s posebnim mikroskopom – dermoskopom pregledal vsa znamenja in ugotovil, ali se morda ni razvila nevarna sprememba.
Posebno pozorni moramo biti tudi na pojav lusk na pordeli koži na nepokritih predelih kože, predvsem na obrazu, hrbtiščih rok in neporaslem delu lasišča pri gospodih. Tudi v teh primerih je potreben obisk dermatologa. Iz t. i. aktiničnih keratoz se lahko sčasoma razvije ploščatocelični kožni rak, ki je posledica dolgoletnega izpostavljanja UV-žarkom. Aktinične keratoze uspešno in enostavno odstranjujemo z zamrzovanjem s tekočim dušikom. Postopek ni boleč in nima posebnih stranskih učinkov, če poseg opravlja strokovnjak.
Aktinične keratoze na hrbtišču rok
Koža potrebuje vlago
Po poletju uporabimo vlažilne kreme za nego kože. Te vsebujejo t. i. humektante, ki iz okolice vežejo vodo in so tudi sicer v koži. Mednje spadata sečnina, ki je predvsem v povrhnjici, in hialuronska kislina, ki sestavlja medcelični matriks v spodaj ležeči usnjici in daje koži volumen. Negovalne kreme naj vsebujejo tudi kakovostne lipide (npr. ceramide) in antioksidante, predvsem vitamine A, C in E. Namreč pod vplivom sončnih žarkov nastajajo v koži prosti radikali, predvsem reaktivne kisikove spojine, ki okvarijo povrhnjico in globlja tkiva. Antioksidanti nevtralizirajo nastale proste radikale. Vitamina A in C tudi spodbujata nastanek kolagena v koži in s tem bolj mladosten videz. Precej antioksidantov je v svežem sadju in zelenjavi. Treba je piti tudi dovolj čiste vode, da koži povrnemo vlago.
Čista olja niso ustrezna za nego, ker so preveč okluzivna in koža ne diha, zaprejo se tudi dlačni folikli in neredko se razvije izpuščaj, podoben aknam. Negovalna sredstva naj vsebujejo večji odstotek vode.
Od suhe kože do dermatitisa
Ko postanejo dnevi hladnejši in se začne kurilna sezona in je zrak v prostorih suh, je potrebna še večja skrb za vlaženje kože in obnavljanje lipidne zaščitne plasti. V nasprotnem primeru lahko postane koža zelo suha, razpokana, včasih tako močno, da spominja na star porcelan, pojav imenujemo eczema craquelee.
Vnetje zaradi močno izsušene kože - dermatitis hiemalis
Zelo suha koža je občutljivejša in se lahko vname. Razvije se t. i. dermatitis hiemalis ali zimski dermatitis. Ko se vreme že precej ohladi, je treba poskrbeti za primerno obutev in rokavice, saj mraz kožo izsušuje, nastanejo lahko zelo boleče razpoke. Kožo na izpostavljenih delih (roke, obraz) preventivno mažemo z mastnimi zaščitnimi kremami, da preprečimo hujšo izsušitev in nastanek bolečih razpok oziroma ragad, ki se lahko tudi vnamejo in okužijo.
V hladnejših mesecih uporabljamo bolj mastne kreme, saj kožo zaščitijo. Svetuje se uporaba olj za prhanje, ker geli za tuširanje kožo preveč izsušijo, in občasne oljne kopeli, ki jih pripravimo kar sami. V toplo vodo v kopalni kadi dodamo 2 do 3 žličke olivnega ali mandljevega olja. Takoj po prhanju ali kopanju, ko je med celicami povrhnjice še ujete nekaj vode, je dobro uporabiti losjon za nego suhe kože, ki ima dodane humektante in lipide, na primer olje dvoletnega svetlina, ki ugodno deluje na obnovo kože in blaži srbenje. Suha koža je namreč eden najpogostejših vzrokov srbenja kože. Dobro negujejo tudi kreme, ki vsebujejo dekspantenol, provitamin B5, ki kožo navlaži in ugodno deluje na epitelizacijo in obnovo kože.
Jeseni se nekatere kožne bolezni običajno poslabšajo, na primer atopični dermatitis, luskavica in druge. Tudi najstniki se bodo pritoževali nad poslabšanjem aken, a povejte jim, da je poslabšanje le navidezno. Poleti se namreč poroženela plast povrhnjice pod vplivom UVB-žarkov zadebeli (t. i. sončni žulj) in akne nekoliko zakrije, jeseni pa se postopoma stanjša in prikaže se dejansko stanje.
Ne pozabimo, da so jeseni klopi še vedno dejavni. Zato si po prhanju natančno pregledamo kožo, in če najdemo klopa, ga nežno izvlečemo s pinceto. Če se rdečina na koži pojavi v prvih urah po piku klopa in v nekaj urah spontano izzveni, je strah večinoma odveč in je najverjetneje le posledica reakcije kože na sam ugriz klopa in njegove izločke. V primeru okužbe z borelijo, ki povzroča lymsko boreliozo, se značilen rdeč kolobarjast izpuščaj običajno pojavi šele po 2 do 3 tednih po ugrizu klopa. Ob vsakršnem dvomu je potreben pregled pri zdravniku.
