S kosilnico do umetelnih travnatih podob
Tistega dne, ko sem se odpravila v Dovško 13 pri Senovem, je zorela pšenica. Ob velikem žitnem polju je mimoidočim, ki so se peljali proti Bohorju, padel v oči moški, ki je ob njivi postavljal visoko lestev. »Še ena nenavadna instalacija v naravi,« so se nasmihali. A lestev ni bila del umetniškega navdiha. Postavljal jo je 88-letni Viktor Richter, ki že od leta 1997 na travniku pred hišo ustvarja posebne travnate kreacije. Vedel je, da bom iz ptičje perspektive s fotoaparatom lažje ujela celoten znak, ki ga je letos posvetil svetovnemu dnevu čebel.
»Sloveniji je uspelo, čebele in človeštvo bodo preživeli,« je navdušen Viktor, njegovo kreacijo pa si je prišel pogledat tudi Dejan Židan, minister za kmetijstvo.
Prvi znak je Viktor oblikoval pred devetnajstimi leti. V zahvalo zavarovalniški družbi, ki je zaposlila njegovega sina Vikija, je na svoji zelenici, kjer so imeli včasih njivo krompirja, odkosil znak Zavarovalnice Triglav. Sliši se enostavno, a za to je potrebno obilo znanja in truda. Še v času, ko zunaj leži sneg, Viktor snuje načrt. Vse mere in vsi izrisi morajo biti natančni, da potem, ko jih prenese v naravo, »štimajo«. Ko sneg skopni, postavi množico količkov in tako začrta okvir znaka. »Vse to počnem analogno,« se smeje Richter, ki ima natančno preračunane mere in ve, kako bo centimetre na papirju pretvarjal v metre v naravi.
Ko je pripravljal prvo kreacijo, je imel še dodatne težave. Njegov sosed Zoran Šoln je bil takratni direktor zavarovalnice v Krškem, ki je pogosto prihajal k njemu in spraševal, kaj za vraga počne. Viktor se je bal, da bo Šoln odkril, da dela znak njihove zavarovalnice. Zato je nekaj količkov, ki jih je označil z barvo, »podtaknil« v svojo skico na travniku in tako zamešal sledi. Nad kreacijo je bila navdušena tudi takratna generalna direktorica Nada Klemenčič. Navdušen je bil tudi delavski direktor Telekoma, ki je dve leti zatem prišel v Dovško gledat simbol Telekoma. Seveda je ustvaril tudi znak podjetja prvorojenega sina Milana.
Nesojeni mizar pristal v rudniku
Vsak znak je bil nova zanimivost. Med drugim je oblikoval tri srca Radenske, mobitel, slovenski grb, znak občine Krško, evro, sončno uro, tehtnico kot simbol sodstva, labirint z vlado RS, znak gasilcev, znak KS Senovo in lani znak Zveze društev upokojencev Slovenije. Ko je na travniku oblikoval simbol evra, je o tem pisal Angeli Merkel. Takoj se je odzvala. Ko je naredil labirint z vlado in o tem obvestil takratno šefico vlade Alenko Bratušek, pa je njegovo pisanje ignorirala.
Kot otrok je Viktor sanjal, da bo mizar in čebelar in da si bo naredil najlepši čebelnjak, a sta njegove sanje prekinili alergija na čebele in mamina smrt. Iz Celja so ga poslali k teti v kraje pod Bohorjem. Ker ji ni hotel biti v breme, se je takoj po končani osnovni šoli zaposlil v rudniku rjavega premoga na Senovem. »Direktorju rudnika sem rekel, da bi bil rad elektrikar ali kovač, sem mislil, da bom potem gospod,« se tistih časov spominja Viktor. Rudnik mu je omogočil, da je končal srednjo tehnično šolo, bil je miner, mentor za razstreljevalna dela, upokojitev pa je dočakal kot »varnostnik«.
Večino prostega časa nameni tuhtanju, kakšen znak bo izdelal prihodnje leto, in pa vzdrževanju aktualne travniške kreacije. Kositi mora vsakih nekaj dni, na razpolago ima osem kosilnic, ki jih je kupil in dal preurediti, saj nobena ne kosi tako visoko, kot bi želel. Znak je namreč viden le, če so različni višinski odkosi. Pa s krti je problem, saj mora biti površina ravna. »Če opazim krtino, moram takoj ukrepati in krte poslati k sosedovim,« pravi.
In kaj na vse to poreče žena Marija, saj Viktor za svoje kreacije porabi veliko denarja in časa. »Ah, nič. Ko se motovilim po travniku, pogleda skozi okno in pravi, naj pridem na kavico in pijačo in naj se malo oddahnem,« se smeje Viktor.
