Odprt arhiv za vse obiskovalce

Kam so izginili uskoki iz Skok?

Zaradi posebnih razmer je dostop do članka odprt za vse obiskovalce strani.

Prosti čas | sep. '18

Dobrodošli v Skoke.

Skoke, kraj z okoli 1120 prebivalci, so v neposredni bližini mariborskega letališča Edvarda Rusjana. A za naselje ve le malokdo – kljub vsej Sloveniji znanemu sosedu.

Edvard Škrabl, eden izmed domačinov, mi pove, da je kraj prevzel ime v času uskokov. Slovenci so prišli v redko naseljeno pokrajino sredi 6. stoletja in se preživljali s poljedelstvom. Območje so nekoč imenovali Vodogaj. Gozd na južni strani naselja, ki je zaradi krčenja za potrebe kmetijstva sicer mnogo manjše kot nekoč, se še danes imenuje Gaj, potok pa tod ne teče več. Nemški vojvoda Leopold II. je zemljišče podaril žičkemu samostanu, nato so ga prodali bogatemu mariborskemu sodniku Wildenreinerju, ki je mesto ubranil pred Turki. Tu je dal postaviti manjši dvorec Wildenrainer Hof. Po sodnikovi smrti je posestvo sredi 16. stoletja kupila dežela Štajerska z namenom, da so srbskim pribežnikom – uskokom zagotovili novo domovanje. Tako so jih imenovali, ker so zbežali pred Turki na Ogrsko – uskočili so čez mejo. V zameno za naselitev so morali opravljati vojaško službo, bili pa so prosti dajatev in lahko so ohranjali svojo kulturo. Prebivalci so bili pravoslavne vere, vendar so se počasi prilagodili Slovencem in se pokatoličanili, veliko pa jih je tudi odšlo s trebuhom za kruhom.

 Legenda na irhovini

V starem zapisu so naselje imenovali Szkoke, kasneje Uskoke in nato skrajšano Skoke. Danes na uskoke poleg krajevnega imena spominja le še Uskoška ulica, v kateri že več kot petdeset let živi Edvard Škrabl. Kot inženir je bil 37 let zaposlen v mariborski tovarni TAM, od upokojitve leta 1999 pa se v domačem kraju in občini udejstvuje na različnih področjih. Dejaven je v številnih društvih: od upokojenskega, turističnega do vinogradniškega in gobarskega.

Kapelico so sredi vasi postavili domačini.

Mimogrede mi pove še zanimivo legendo o nastanku imena: »Ko sta se pred mnogo leti spopadla neki pomembnež in gmajnar, prostak, je zmagal prostak in v vnemi preskočil poraženca. Za nagrado si je izbral zemljišče, ki so ga poimenovali Skoke. Ta dogodek so z zlatimi črkami zapisali na irhovino (usnje), zraven pa je bila narisana zmagovalčeva roka z mečem. To irhovino naj bi hranil posestnik Pesek v Skokah, zdaj pa je verjetno v Deželnem arhivu v Gradcu.«

Skokovljani se lahko pohvalijo z dobro infrastrukturo, asfaltiranimi cestami, obnovljenim vodovodom in sodobno javno razsvetljavo. Leta 1982 so s prostovoljnim delom zgradili dom krajanov in v njem potekajo številne dejavnosti lokalnih društev. Med njimi sta Športnorekreacijsko društvo Skoke in Društvo upokojencev Skoke. Ana Metličar, predsednica upokojenskega društva, pravi, da se posvečajo predvsem socialnim problemom v kraju, že osmo leto sodelujejo pri projektu Starejši za starejše. Člani društva pripravljajo kulturne prireditve ob praznikih, z zasajanjem cvetlic skrbijo za urejeno podobo kraja, enkrat letno pa se zberejo na srečanju vseh upokojencev v občini. Delaven je tudi krajevni odbor Rdečega križa. Pred desetimi leti jim je uspelo s pomočjo donatorjev pomagati krajanu, ki je živel v zelo skromnem bivališču. Uredili so mu zabojnik, napeljali vodo in elektriko in mu tako omogočili dostojno življenje.

Do letališča ni daleč

Življenje z letališčem

Skoke so na prvi pogled zgledno urejeno stanovanjsko naselje, blizu sta še dve večji kmetiji. Imajo trgovino, v kateri lahko dobijo najnujnejše, šola in vrtec sta v bližnjem Miklavžu na Dravskem polju, Maribor pa je oddaljen le dobrih deset kilometrov. Najbolj nenavadna stavba v kraju je kapelica, ki so jo domačini postavili leta 1899. Iz začetka 18. stoletja pa izvira kužno znamenje ob enem izmed križišč.

Začetki letalstva v okolici Maribora segajo v leto 1889 s prvim poletom balona. Od leta 1952 je urejen letalski center na lokaciji v Skokah, leta 1976 pa je bilo zgrajeno letališče za mednarodni promet, ki nikakor ne more zaživeti v načrtovanem obsegu. Danes se letališče deli na dva dela. Letalski športni center s svojo dejavnostjo ne vpliva negativno na življenje domačinov. V njem deluje tudi bar, ki je pravzaprav edina turistična točka, saj se tu vedno kaj dogaja, še posebno ob koncih tedna. Potniški del letališča je sicer v neposredni bližini, a že v drugi občini: Hoče-Slivnica. Letališče je za majhen kraj dokaj moteče, saj na njem večkrat vadijo piloti, kar povzroča hrup in onesnaževanje. Krajani pa so še bolj zaskrbljeni glede načrtovanih novih dejavnosti letališča. O njih so premalo informirani, zato so ustanovili ljudsko iniciativo, ki skuša načrtovalce prepričati, da upoštevajo njihove pripombe pri nadaljnjem razvoju letališča.

Besedilo in fotografije: Igor Fabjan


Vaši komentarji


© 2020 Zavod Vzajemnost, p. p. 134, 1001 Ljubljana, e-pošta: urednistvo@vzajemnost.si, telefonska številka 01 530 78 42

Vzajemnost najdete tudi na družabnih omrežjih Facebook | Twitter | dovod RSS

▲ Na vrh strani | Domov | Klub ugodnosti | O nas | Oglaševanje | Pogoji rabe, zasebnost in piškotki | Pravila nagradne igre

revija Vzajemnost in te spletne strani nastajajo z uredniškim sistemom podjetja (T)media