Odprt arhiv za vse obiskovalce

Septembrska opravila na vrtu

Zaradi posebnih razmer je dostop do članka odprt za vse obiskovalce strani.

Prosti čas | sep. '18

Septembra sejemo in pobiramo številne vrtnine. Ali ste vedeli, da še vedno lahko sejete blitvo, rukolo in redkvico? Ne pozabite tudi na setve za zeleno gnojenje, ki obogatijo tla z organsko snovjo. Pravilno je treba pripraviti tudi tla in pametno gnojiti.

Za jesenske setve zemlje ne obračamo in ne gnojimo. Rastline bodo imele dovolj hranil do pomladi. Če bomo tla gnojili, bodo rastline slabše prezimile. Predlagamo, da tla na vrtu samo površinsko rahljamo, saj imajo rastline, ki jih sejemo in sadimo, plitek koreninski sistem. Tako tudi ne bomo uničevali koristnih mikroorganizmov v tleh. V primeru tople zime rastline enkrat pognojimo s suhimi namočenimi koprivami, ki jih naberemo v septembru. Za gnojenje lahko uporabimo tudi pripravke na osnovi alg.

Motovilec za jesensko uporabo sejemo v začetku septembra. Če ga sejemo konec septembra in v oktobru, ga uživamo spomladi. Blitvo lahko sejemo tudi septembra ali posadimo sadike. Ne pozabimo na špinačo, redkvico in zimsko solato. Setev zimske solate je uspešnejša od sajenja sadik. Predlagamo, da zimske solate pred zimo ne redčimo. Setev krhkolistnih sort opravimo v več terminih, in sicer v začetku septembra in začetku oktobra. Mehkolistne sorte pa v sredini septembra in sredini oktobra. V primeru hitre zime bo bolje prezimila septembrska setev solat. Če bo zima prišla nekoliko kasneje, bo bolje prezimila oktobrska setev zimske solate. Zadnji rok za setev redkvice je sredina septembra, pobirali jo bomo čez dober mesec. Divjo rukolo (Diplotaxsis muralis ali Rucola selvatica) v jesenskem času največkrat sejemo v neogrevane rastlinjake, v toplejših krajih preživi tudi na prostem.

S sajenjem česna in čebulčka še počakajmo! Čebulček za prezimljenje sadimo konec septembra in oktobra, tako bo čebula razvila več korenin in manj listja. Jesenski česen sadimo konec oktobra in v novembru. Če ga sadite konec septembra, prezgodaj požene velike liste, ki jih zimski mraz lahko poškoduje. Špinačo, ki jo sejemo do sredine septembra, režemo še v tem letu. Če jo bomo sejali kasneje v septembru in oktobru, prezimi in jo režemo spomladi.

Zeleno gnojenje

Ne pozabimo na rastline za zeleno gnojenje, ki tla obogatijo z organsko snovjo. V začetku septembra še vedno lahko sejemo facelijo, ki jo uvrščamo med neprezimne rastline za zeleno gnojenje. Facelija ni v sorodu z nobeno vrtnino, zato nam ni treba skrbeti za kolobar. Ta koristna rastlina negativno vpliva na talne škodljivce, ustvari veliko listne mase, v tleh hitro razpada in ima globoke korenine, ki rahljajo tla. Na vrtu jo lahko pustimo, da premrzne, in jo spomladi rahlo zadelamo v tla. V vrtna tla jo lahko zakopljemo tudi ob jesenskem ali spomladanskem »štihanju« tal.

Lahko poskusimo tudi z oljno redkvijo ali belo gorjušico, ki ju na vrtu pustimo, da pomrzneta, in ostaneta na vrtni gredi do pomladi. Za zeleni podor lahko uporabimo tudi prezimno grašico in ozimna žita, ki jih lahko sejemo od sredine septembra do konca oktobra, v ugodnih letih tudi v začetku novembra. Tako bodo tla pokrita z zeleno odejo, kar je priporočljivo za vsak vrt. Vse te rastline bodo naredile do pomladi dovolj zelene mase. V tla jih podkopljemo marca, ko so tla primerna za obdelavo, ali najkasneje do aprila. Med prezimne rastline za zeleno gnojenje uvrščamo tudi črno deteljo, belo deteljo, medeno deteljo, nokoto, inkarnatko in lucerno, ki smo jih sejali v poletnem času. Ravno tako kot ozimna žita jih na vrtu vdelamo v tla ob koncu aprila in tako omogočimo odlično pripravo gredic za paradižnik, papriko, kumare, bučke in druge plodovke.

NASVET: SEJANJE AMERIŠKE BOROVNICE

Sorte ameriških borovnic se razlikujejo po času zorenja, obliki plodov, bujnosti in načinu rasti in količini pridelka. Več bo posajenih sort skupaj, boljša bosta oprašitev in pridelek. Izbirajte preizkušene sorte ameriških borovnic, ki pri nas dobro uspevajo. Pri nakupu sadik bodite pozorni, da so sadike stare tri leta. Eno- ali dvoletna sadika rodi leto ali dve kasneje. Borovnice sadite na sončno lego v kislo zemljo (pH 3,8 do 5,0). Za sajenje pripravite na vrtu sadilno jamo, široko 80 cm in globoko do 40 cm. Stene in robove dna sadilne jame obložite s plastično folijo, da preprečite razkisanje zemlje. Ne smete pa s folijo zapreti dna. Borovnico posadite 5 cm globlje, kot je rasla v loncu, da se grmi okrepijo z močnejšimi vejami.

Davor Špehar, Zeleni svet


Vaši komentarji


© 2020 Zavod Vzajemnost, p. p. 134, 1001 Ljubljana, e-pošta: urednistvo@vzajemnost.si, telefonska številka 01 530 78 42

Vzajemnost najdete tudi na družabnih omrežjih Facebook | Twitter | dovod RSS

▲ Na vrh strani | Domov | Klub ugodnosti | O nas | Oglaševanje | Pogoji rabe, zasebnost in piškotki | Pravila nagradne igre

revija Vzajemnost in te spletne strani nastajajo z uredniškim sistemom podjetja (T)media