Večja zaposlenost polni pokojninsko blagajno

Dobro je vedeti | sep. '18

Iz mesečnega statističnega pregleda za junij 2018, ki ga na svoji spletni strani redno objavlja Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije (zavod), so razvidni dokaj spodbudni statistični podatki o njegovem finančnem poslovanju ter gibanjih števila uživalcev pokojnin in drugih prejemkov v prvih šestih mesecih letošnjega leta.

Relativno ugodna gospodarska gibanja v državi se pozitivno kažejo tudi v zavodovih financah. V prvem polletju je tako zavod zbral 2.577,2 milijona evrov, kar je za 3,1 odstotka več kot v enakem obdobju preteklega leta in dobrih 48 odstotkov za letošnje leto s finančnim načrtom planiranih sredstev. Posebej spodbudna je struktura zbranih dohodkov. Davki in prispevki namreč tvorijo kar 79,1 odstotka zbranih sredstev. Tako visok delež je posledica večjega števila zaposlenih (lani je ta delež dosegal 75,8 odstotka), delež prispevkov iz državnega proračuna je znašal 20 odstotkov in je nižji (lani 23,2 odstotka), delež drugih dohodkov pa je ostal enak lanskoletnemu (0,9 odstotka). V tem obdobju je zavod namenil 2.575,3 milijona evrov za izpolnitev svojih zakonskih obveznosti. Odhodki so bili – tako kot dohodki – višji od odhodkov v lanskih šestih mesecih za 3,1 odstotka. Struktura odhodkov se le malenkostno razlikuje od lanskoletne v enakem obdobju. Daleč najvišji delež so pomenili odhodki za pokojnine, ki je znašal 86,4 odstotka (lani 86,3 odstotka), prispevek za zdravstveno varstvo je znašal 7,7 odstotka odhodkov (enako kot lani), transferji za zagotavljanje socialne varnosti pa so znašali 2,2 odstotka (lani 2,3), sredstva za nadomestila iz invalidskega zavarovanja 2,9 odstotka, kar je toliko kot v preteklem letu, izvajanje zavarovanja pa je zahtevalo 0,7 odstotka zbranih sredstev (lani 0,8 odstotka), postavke za druge odhodke pa – glede na posamezno vrsto – niso presegle desetinke odstotka. Zavod je polletje zaključil s presežkom dohodkov nad odhodki v višini nekaj manj kot 1,9 milijona evrov.

Povprečno število zavarovancev, ki vplivajo na višino zbranih sredstev iz naslova davkov in prispevkov, se je v prvih petih mesecih (za kolikor so do zdaj na voljo statistični podatki) zvišalo v primerjavi z lanskoletnim povprečjem za 1,6 odstotka. Porast, izkazan v absolutnih številkah, je bil najvišji med zaposlenimi pri pravnih osebah, katerih število se je v tem obdobju v povprečju zvišalo za 17.155 ali 2,4 odstotka.

Gibanja števila prejemnikov pokojnin

Povprečno število prejemnikov vseh pokojnin se je v obdobju od januarja do junija v primerjavi z lanskim celoletnim povprečjem zvišalo za 0,2 odstotka na 617.087, junija pa je zavod izplačal 616.870 pokojnin, kar je za 0,1 odstotka manj kot decembra lani.

Povprečno število uživalcev starostnih in predčasnih pokojnin se je v teh obdobjih zvišalo. V prvih šestih mesecih letošnjega leta je zavod izplačal v povprečju 444.026 tovrstnih pokojnin mesečno ali za 0,9 odstotka več od lanskoletnega povprečja, junija pa je bilo teh prejemnikov 444.384, kar je za 1.201 ali 0,3 odstotka več kot decembra lani.

Povprečno število prejemnikov delnih pokojnin se je sicer v obdobju od januarja do junija v primerjavi z lanskoletnim povprečjem zvišalo za 13,1 odstotka, vendar pa to povečanje ni bistveno vplivalo na njihovo skupno povprečno število (2.257). Povprečno mesečno število uživalcev invalidskih in družinskih pokojnin se je v obdobju od januarja do junija v primerjavi z lanskoletnim mesečnim povprečjem znižalo. V tem času je zavod izplačal v povprečju 80.456 invalidskih pokojnin, kar je v povprečju za 1.539 ali 1,9 odstotka manj od lanskoletnega mesečnega povprečja. Mesečno povprečje družinskih pokojnin je znašalo 37.190, to je za 1.949 ali 5,0 odstotkov manj kot v preteklem letu. Povprečno mesečno število vdovskih pokojnin pa se je v tem obdobju zvišalo na 52.862 mesečno, to je v povprečju 819 uživalcev ali 1,6 odstotka.  

Na odhodke zavoda vplivata tudi izplačili 20 odstotkov starostne ali predčasne pokojnine in delov vdovskih pokojnin. Povprečno mesečno število prvih se je v letošnjem polletju sicer zvišalo za 10,4 odstotka glede na lansko mesečno povprečje na letos 7.174 mesečno, kar kaže na to, da se ta pravica le počasi »prijemlje«. Povprečna mesečna izplačila delov vdovskih pokojnin pa so se v tem obdobju povečala za 2,4 odstotka, kar je pomenilo v povprečju 61.558 upravičencev in bistveno večje odhodke.

Raven pokojnin se je v tem obdobju zvišala dvakrat: februarja s poračunom za en mesec in od aprila naprej. Obe uskladitvi sta vplivali na nekoliko ugodnejša razmerja med povprečnimi pokojninami in povprečno mesečno plačo vseh zaposlenih v prvem polletju v primerjavi z razmerji, doseženimi v preteklem letu. Povprečna mesečna neto plača, izplačana v prvem polletju, je po predhodnih podatkih Statističnega urada RS, objavljenih 16. 8. 2018, znašala 1.076,22 evra. Zavod pa je v tem obdobju izplačal naslednje povprečne mesečne zneske pokojnin:

Na ta način se je gmotni položaj uživalcev pokojnin vsaj v prvem polletju letošnjega leta v primerjavi z lanskim celoletnim nekoliko izboljšal. Velika verjetnost pa je, da se tako stanje ne bo ohranilo v letnem merilu, saj je v teh gospodarskih razmerah utemeljeno pričakovati, da se bo raven povprečne plače do konca leta zvišala bolj, kot se bo zaradi izvedenih uskladitev raven pokojnin.

Gibanja števila drugih prejemkov

Povprečno mesečno število uživalcev nadomestil iz invalidskega zavarovanja, priznanih in odmerjenih po ZPIZ-1 in ZPIZ-2, se je v obdobju od januarja do junija letos v primerjavi z mesečnim povprečjem preteklega leta povečalo v povprečju za 447 uživalcev mesečno ali 1,4 odstotka. V tem obdobju je navedena nadomestila prejemalo v povprečju 33.329 upravičencev mesečno. Večji od njihovega skupnega je bil le porast povprečnega mesečnega števila uživalcev nadomestila za invalidnost, ki je znašal 2,5 odstotka. 

Povprečno mesečno število uživalcev nadomestil iz invalidskega zavarovanja, priznanih in odmerjenih po ZPIZ, pa se razumljivo (ker ni novih upravičencev) postopno zmanjšuje. V prvem polletju letošnjega leta je tovrstna nadomestila prejemalo še v povprečju 10.605 upravičencev mesečno, kar je za 7,1 odstotka manj od lanskoletnega mesečnega povprečja.

Do dodatka za pomoč in postrežbo je bilo v prvih šestih mesecih letošnjega leta upravičenih v povprečju 32.990 uživalcev mesečno, kar je za 447 ali 2,2 odstotka več v primerjavi z lanskoletnim mesečnim povprečjem.

Medtem ko se je vrednost nadomestil iz invalidskega zavarovanja spreminjala v istih rokih in enaki višini kot pokojnine, pa je ostala višina dodatkov za pomoč in postrežbo še naprej nespremenjena.

Gibanja števila upravičencev do prejemkov zunaj sistema obveznega zavarovanja

Povprečno mesečno število uživalcev invalidnin za telesne okvare se je v obdobju od januarja do junija letos v primerjavi z lanskoletnim mesečnim povprečjem znižalo za 3,5 odstotka. To pravico je v tem času uživalo v povprečju 44.420 upravičencev.

Upad povprečnega števila prejemnikov je bil tudi med uživalci vojaških pokojnin. Njihovo število se je v tem času v primerjavi z lanskoletnim mesečnim povprečjem zmanjšalo za 1,7 odstotka. Do vojaške pokojnine je bilo v povprečju upravičenih še 2.126 prejemnikov.  

Znatno se je znižalo tudi povprečno mesečno število uživalcev dodatkov k pokojnini po zakonu o zagotavljanju socialne varnosti slovenskih državljanov, ki so upravičeni do pokojnin iz nekdanje SFRJ. Navedeni dodatek je bil v obdobju od januarja do junija izplačan še v povprečju 812 upravičencem, kar je za 6,1 odstotka manj od lanskoletnega mesečnega povprečja.

Pravici do starostne oziroma družinske pokojnine, priznani in odmerjeni po zakonu o starostnem zavarovanju kmetov, pa sta malo pred tem, da popolnoma ugasneta. Tovrstnih upravičencev je bilo v prvem polletju letošnjega leta le še v povprečju 163 mesečno, kar je za 25,2 odstotka manj od lanskoletnega povprečja.

Upoštevaje prikazane statistične podatke o gibanjih povprečnega števila uživalcev pokojnin in drugih prejemkov, lahko ugotovimo, da so gibanja števila uživalcev v mejah pričakovanih. To velja tudi za povečanje odhodkov zavoda v prvem polletju letošnjega leta, ki je v pretežni meri rezultat uskladitev pokojnin in nadomestil iz invalidskega zavarovanja, le v manjši pa posledica rasti števila novih upravičencev do pokojnin in drugih prejemkov.

Jože Kuhelj