Odprt arhiv za vse obiskovalce

Demenca, zdravljenje in napovedovanje

Zaradi posebnih razmer je dostop do članka odprt za vse obiskovalce strani.

sep. '18

STARANJE V EVROPI

Navadno strokovnjaki za blaženje demence (kolikor mi je znano, zdravila za to bolezen še ne obstajajo) svetujejo le eno »konstanto«: miselno dejavnost. Čim manj smo aktivni, tem prej in tem huje bodo simptomi demence vidni. Treba je dodati – četudi je demenca najznačilnejši del dobe staranja, lahko nastopi tudi prej, načeloma tudi v mlajših letih nismo imuni proti njej.

Demenca je eden najresnejših problemov sodobnih razvitih družb. V številnih dokumentiranih pričevanjih svojci opisujejo lastni pekel, ko so se srečali z dementnimi starši ali starimi starši. Obstajajo številne oblike simptomov, ki spremljajo demenco: ne le kronično pozabljanje, ko oseba že v naslednjem trenutku ne ve več, kaj se je dogajalo tisti dan, temveč tudi težave z besednjakom, naglo spreminjanje razpoloženja, težave pri načrtovanju ali reševanju problemov, spravljanje stvari na neobičajna mesta, nezavedanje, da »čas teče«, ponavljanje vedno istih vprašanj ter trajno opuščanje delovnih obveznosti, družabnih dejavnosti, konjičkov ali ukvarjanja s športom. Vsi tisti, ki so kdaj skrbeli za dementnega svojca (sam sem imel le bežno izkušnjo pri tem), vedo, kako peklensko postane življenje zanj in njegove bližnje.

S podatki SHARE je mogoče demenco kar natančno modelirati in preučevati. Pri nas je sicer na tem področju (preučevanje demence s podatki) zagotovo daleč največ naredil nevrolog prof. dr. Zvezdan Pirtošek. Pojavlja pa se veliko vprašanj. Najprej, danes se v medicini v veliki meri prehaja k uporabi modelov, ki izvirajo iz sodobnih statističnih metod strojnega učenja, povezanih z raziskovanji umetne inteligence. Čeprav bo zvenelo paradoksno, marsikomu pa celo nevarno, imajo ti modeli v statističnem smislu kar nekaj skupnega z modeli, s katerimi na primer Google in Facebook napovedujeta vaše potrošniške izbire glede na »klikanost« po internetu. Njihova prednost je predvsem v napovedni moči, kjer precej presegajo običajnejše napovedne modele iz statistike in ekonometrije. Čeprav takšnega modela s podatki SHARE še ni bilo narejenega, pa ga poskušamo ustvariti sami.

Naslednje veliko vprašanje je kakovost, bolje rečeno, primernost podatkov. Podatki SHARE so zbrani anketno, to torej niso dejanske diagnoze ali podatki o posameznikih, pač pa v največji meri njihova mnenja. Vsak zdravnik bo pri tem odkimal z glavo – ali je mogoče na osnovi tega postavljati napovedi in ali pri tem ne tvegamo preveč? Tu velja reči, da so vse dosedanje študije veljavnosti in merskih napak zbiranja podatkov SHARE pokazale, da večjih napak tu ni – celo pri zbiranju posušenih kapljic krvi, tako imenovanih biomarkerjev, kjer SHARE resnično posega neposredno v medicinsko »etnografijo«. Podatke SHARE pa je mogoče tudi povezovati z drugimi podatkovnimi bazami, na primer tistimi, ki vsebujejo diagnostične podatke o pacientih (seveda z upoštevanjem vseh varnostnih omejitev povezovanja podatkov). 

Iskanje zdravil

Zanimivo je tudi, da mednarodni del projekta SHARE prihodnji središčni fokus namenja ravno demenci. To pomeni, da bodo v prihodnje napovedne in razlagalne modele demence s podatki SHARE razvijali tudi v drugih državah in tudi v osrednjem raziskovalnem središču SHARE. Vsekakor se nobeno resno raziskovanje staranja prebivalstva z zdravstvene plati danes ne more izogniti problemom demence.

V nedavnem znanstvenem prispevku in matematičnem modelu Holger Rootzén and Dmitrii Zholud ugotavljata, da lahko človeško življenje traja neomejeno dolgo. V povprečju sicer kratko (tudi v prihodnosti ni pričakovati, da bo kdo dejansko živel na primer več kot 130 let), vendar matematično neomejeno. To postavlja mnoge dosedanje biološke teorije staranja na glavo in spodbuja iskanja zdravil za lajšanje staranja. Z vidika demence je to tako slaba kot dobra novica. Na eni strani bo v povprečju doba demence s tem zagotovo daljša, število dementnih pa večje. Po drugi strani pa bo morda to dodatno spodbudilo temi, ki smo se ju le bežno dotaknili: zdravljenje in iskanje zdravil za demenco. Kot smo včasih kričali po zdravilu za AIDS, je danes na vrsti demenca. 

doc. dr. Andrej Srakar, Inštitut za ekonomska raziskovanja


Vaši komentarji


© 2020 Zavod Vzajemnost, p. p. 134, 1001 Ljubljana, e-pošta: urednistvo@vzajemnost.si, telefonska številka 01 530 78 42

Vzajemnost najdete tudi na družabnih omrežjih Facebook | Twitter | dovod RSS

▲ Na vrh strani | Domov | Klub ugodnosti | O nas | Oglaševanje | Pogoji rabe, zasebnost in piškotki | Pravila nagradne igre

revija Vzajemnost in te spletne strani nastajajo z uredniškim sistemom podjetja (T)media