Škrabec – najpomembnejši jezikoslovec 19. stoletja

Zgodbe | okt. '18

Jezikoslovec Stanislav Škrabec (1844-1918)

Hrovača je naselje blizu Ribnice na Dolenjskem. Tu je bil rojen Stanislav Škrabec (1844–1918), frančiškan, jezikoslovec in nabožni pisec, ki je razmišljal »o glasu in naglasu našega knjižnega jezika v izreki in pisavi«. Škrabčeva domačija je zaščitena kot kulturni spomenik, v njej je muzejska zbirka.

Domačija hrani številna etnološko pomembna pričevanja preteklosti. Obiskovalci si lahko ogledajo črno kuhinjo, spalnico, sprednjo hišo z omizjem, krušno pečjo in »bohkovim« kotom. Zidove krasijo stare nabožne podobe in fotografije Škrabčevih rodov, ki so živeli v Hrovači več kot 200 let. Ohranjena so tudi rodbinska gospodarska poslopja. Leta 2008 so domačiji dodali še staro ključavničarsko delavnico družine Kersnič. Tu se dogajajo številne prireditve in likovne razstave. Vaško etnološko društvo Hrovača pa zadnjo avgustovsko soboto pripravlja kulinarično prireditev Fižolov dan. Takrat je mogoče poskusiti več kot 40 fižolovih jedi.

V Krajevnem leksikonu Dravske banovine, ki je izšel leta 1937, je Hrovača poimenovana Hrvača. Sedmega januarja leta 1844 se je tu rodil Anton Škrabec, ki mu je pozneje frančiškanska skupnost dala ime Stanislav. Leta 1863 je vstopil v ljubljanski frančiškanski samostan. Bogoslovje je obiskoval v Gorici in Ljubljani, kjer je bil ordiniran.

Njegova ustvarjalna pot se je začela v Novem mestu, kjer je bil od leta 1868 do 1870 profesor pripravnik. V Gradcu je nato tri leta študiral klasično in slovansko jezikoslovje in opravil profesorski izpit. Od leta 1873 do jeseni 1915 je bil na redovniški dvorazredni gimnaziji v Gorici profesor za slovenščino, hrvaščino, latinščino in grščino. Zaradi bližajoče se prve svetovne vojne se je leta 1915 preselil v Ljubljano. Nekaj časa je poučeval tudi bogoslovce in bil gimnazijski ravnatelj.

Proučeval glasoslovje, pisavo 

Posvečal se je proučevanju glasovja, pisave, pravopisa, naglasa in deloma tudi stavčne fonetike. Svoje jezikoslovno razglabljanje je podrobneje predstavil zlasti v razpravi Nekoliko slovenske slovnice za poskušnjo. Kritično je pisal o umetnih jezikih esperantu in idu. Pri tem je oblikoval svoj umetni jezik, imenovan evlalija. Pripravil je celo lastni sestav stenografije.

Škrabčeva rojstna hiša.

V goriškem mesečniku Cvetje z vetrov sv. Frančiška je sproti objavljal tudi ocene slovenskega in drugih slovanskih jezikoslovnih del ter predvsem jezikovne ocene slovenskih knjižnih novosti. Zagovarjal je slovenščino pri cerkvenem petju, saj jo je skušal izpodriniti tako imenovani cicilijanizem z vztrajanjem pri latinščini.

Stanislav Škrabec je objavljal tudi nabožne spise in pogosto poljudno pisal o svetih bratih Cirilu in Metodu. Njegov jezikoslovni opus je izšel v Jezikoslovnih delih, ki jih je urejal Jože Toporišič v letih od 1994 do 1998.

Informacije: Muzej Ribnica, Cesta na Uger 6, 1310 Ribnica, e-pošta: muzej.ribnica@amis.net

Besedilo in fotografiji: Franček Štefanec


Vaši komentarji


© 2024 Zavod Vzajemnost, p. p. 134, 1001 Ljubljana, e-pošta: urednistvo@vzajemnost.si, telefonska številka 01 530 78 42

Vzajemnost najdete tudi na družabnih omrežjih Facebook | Twitter | dovod RSS

▲ Na vrh strani | Domov | Klub ugodnosti | O nas | Oglaševanje | Pogoji rabe, zasebnost in piškotki | Pravila nagradne igre

revija Vzajemnost in te spletne strani nastajajo z uredniškim sistemom podjetja (T)media