Št. 10, oktober 2018
-
Naše zgodbe
Poslušam televizijska poročila o skupini starejših, ki se vsako jutro druži in telovadi. Vsi so vitalni, nasmejani, vidi se, da so že upokojeni, a še zdaleč niso betežni starci, da bi jim lahko rekli starostniki, kot jih je imenoval novinar. Opažam, da starejše v medijih pogosto imenujejo kar starostniki, čeprav gre za najbolj raznoliko skupino ljudi, starih od 55 do 100 in več let, ki jih še zdaleč ne opredeljujejo samo leta. Nekdo je še pri osemdesetih vitalen in družbeno aktiven, spet drugi pa zaradi hude bolezni priklenjen na posteljo. A ne glede na to si vsi zaslužijo spoštljiv odnos. Zaradi starosti ne sme biti nihče stigmatiziran, starost je darilo življenja, ki si ga prislužimo.
Kazalo
Na vprašanja s področja pacientovih pravic odgovarja mag. Boštjan J. Turk
Na pokojninska vprašanja odgovarja Milena Paulini
Kaj prinaša koalicijski sporazum? Nova vlada je končno imenovana, pogledali smo, kaj prinaša koalicijski sporazum, za katerega vemo, da opredeljuje vizije in izhodišča na posameznih področjih dejavnosti, v manjši meri pa konkretne ukrepe, ki jih vlada želi doseči v tem mandatu. Omejili se bomo le na področja, ki so pomembna za socialno varnost in kakovost življenja starejših, še zlasti upokojencev, hkrati pa opozorili na konkretne ukrepe kratkoročne in dolgoročne.
Na vprašanja delovnega prava odgovarja Dušan Bavec
Bodite pogumni, ne počutite se manjvredne! V luči prihajajočega mednarodnega dneva starejših je potekal pogovor z Jožico Puhar na temo pravic starejših, zagovorništva in njene aktivnosti v kampanji ADA, ki jo Zdus izvaja že nekaj let. Povzetek pogovora bo objavljen tudi v eni od prihodnjih izdaj mesečnika v angleškem jeziku HelpAge International.
Na premoženjska in druga pravna vprašanja odgovarja
Novi predlog za spremembo in dopolnitev ZPIZ-2 Skupina poslank in poslancev Nove Slovenije – krščanskih demokratov, s prvopodpisanim Jožefom Horvatom, je 11. septembra 2018 posredovala v državni zbor v obravnavo po rednem postopku Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju. To je prvi predlog za spremembo tega sistemskega zakona v tem mandatnem obdobju državnega zbora. Predlog se ne razlikuje mnogo od predloga iz oktobra 2017, ki so ga prav tako vložili poslanci te stranke. Zasleduje tudi enake glavne cilje: ureditev dvojnega statusa (uživalca pokojnine in zavarovanca), ki bo omogočal sočasno prejemanje starostne pokojnine in opravljanje samostojne dejavnosti, pogojene s siceršnjo pridobitvijo lastnosti zavarovanca obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja, česar sedaj veljavna ureditev ne omogoča, drugačno ureditev regresnih zahtevkov in odpravo, po njihovem mnenju krivične ureditve, veljavne za zavarovance, ki so bili 31. 12. 2012 prostovoljno vključeni v obvezno zavarov
Primere iz psihološke svetovalnice predstavlja Zdenka Peloz
Na zdravstvena vprašanja odgovarja zdravnica internistka prim. Tatjana Erjavec
Spomini na čase uršulinske gimnazije in hotela Lloyd »Na del Resljeve ceste med Slomškovo in Čufarjevo ulico, ki jo prikazuje dobrih sto let stara razglednica, imam prelepe spomine, saj sem tu preživela svoja gimnazijska leta. Ko sem leta 1936 v Zemunu, kjer smo tedaj živeli, končala osnovno šolo in naredila sprejemni izpit za gimnazijo, so me starši poslali k babici Ivanki in dedku Franu Rekarju v Ljubljano, ki sta živela v prvem nadstropju hiše na Resljevi 12 (zdaj 16). To je zgradba ob levem robu fotografije, ki je bila last zdravnika dr. Stojca,« se spominja 93-letna upokojena bibliotekarka Centralne tehniške knjižnice Lepša Šturm, ki z neverjetno natančnostjo niza drobce iz svojega razgibanega življenja.
V objemu besed, življenja, znanja Profesor Jože Zupan je na vseh področjih, ki se jih je lotil, pustil izjemne sledi – od režije in pisateljevanja preko oblikovanja knjižnih in likovnih zbirk pa vse do pedagoškega dela, Bralne značke in Rastoče knjige. Čeprav jeletos praznoval 80 let, je še vedno zelo aktiven. Ko sva usklajevala datum za srečanje pri njih doma v Šentrupertu, je v celem tednu imel prost samo četrtek. Konec tedna je sledila svečanost s podelitvijo priznanj najzaslužnejšim sodelavcem Bralne značke, med katerimi ima Jože posebno mesto, ter še čudovita prireditev ob širitvi »njegovo« Rastoče knjige občine Šentrupert.
Škrabec – najpomembnejši jezikoslovec 19. stoletja Hrovača je naselje blizu Ribnice na Dolenjskem. Tu je bil rojen Stanislav Škrabec (1844 – 1918), frančiškan, jezikoslovec in nabožni pisec, ki je razmišljal »o glasu in naglasu našega knjižnega jezika v izreki in pisavi«. Škrabčeva domačija je zaščitena kot kulturni spomenik, v njej je muzejska zbirka.
Glasba je njegovo življenje Vsestranski glasbenik profesor Drago Gradišek se je leta 1975, kot dolgolas in bradat mladenič, sicer že mož in očka male Alenke, prijavil na razpis takratne Tovarne celuloze in papirja Djuro Salaj v Krškem za kulturnega animatorja. Tedaj je bil zaposlen v Slovenski filharmoniji v Ljubljani, v prostem času pa je igral v priljubljeni skupini Orioni.
Zlato in srebro pa tudi svinec Slovenski jezik je poln pregovorov in rekov, v katerih najdemo ljudske modrosti, povezane s kovinami in kovaštvom.
Deček z ulice in mož s srečno cifro Ivo Mojzer,multiglasbenik,harmonikar, bobnar, fagotist, pianist, kitarist, pevec, komponist. Mariborčan, ki se uvršča med največja imena slovenske zabavnoglasbene scene. V prvih dneh letošnjega leta je obhajal 70. obletnico svojega pestrega življenja, ki ga je tik pred tem v sodelovanju s soavtorico Darjo Kebe, opisal v knjigi Srečen je, kdor zares živi (leta 2017 je posnel tudi pesem z istim naslovom).
Poznate svoje tveganje za zlom kosti? Dokler se kost ne zlomi, ne moremo vedeti, da je z leti postala porozna. Lahko pa si že prej izračunamo tveganje za osteoporozni zlom s pomočjo javno dostopnega spletnega orodja FRAX, ki pripomore, da se zdravljenje lahko začne pravočasno, ugotavlja predsednica Zveze društev bolnikov z osteoporozo Slovenije, Duša Hlade Zore, dr. med.
Medenična ura Medenica je koščen obroč, sestavljen iz križnice s trtico in dvema črevnicama in pri človeku opravlja tri funkcije. Preko hrbteničnega stebra se nanjo prenaša skupna teža glave, ramen in trupa, ki jo usmerja v noge. Omogočati mora tudi premikanje nog na trupu in premikanje trupa na nogah.Ne dopustimo, da bo to področje togo in da imamo zaradi tega težave s križem, kolki, prebavo, dihanjem, ali inkontinenco - nezmožnostjo zadrževanja urina.
Po pogovoru je svet manj črn Čeprav je pri nas v poldrugem desetletju število samomorov upadlo za dobrih 15 odstotkov, je stopnja samomorilnosti višja od evropskega povprečja. Po podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) je v Sloveniji lani za posledicami samomora umrlo 411 ljudi, 327 moških in 84 žensk. Podobno kot drugod po svetu, tudi pri nas samomorilni količnik narašča s starostjo, posebej izrazito je to pri moških v višjih starostnih skupinah.
Ko zadiši po kostanjih … Po navadi nas vonj po pečenih kostanjih nagovori še preden oči opazijo leseno uto na stičišču pločnikov in toplo oblečenega kostanjepeka, ki si da opravka okrog žerjavice in kostanjev, ki jih od časa do časa premeša na vroči plošči.
Mehke in praktične pletenine Pletenine so postale brez dvoma je nepogrešljive v sodobni garderobi. Nosijo se kot vrhnje oblačilo, pod katerega oblečete srajco, bluzo ali majico ali pa samostojno. Lahko je športen ali eleganten del ženske garderobe. Letošnje pletenine so zelo raznolike: od daljših jopic, ki spominjajo na plašče, puloverjev, ki se nosijo kot obleke, kratkih jopic, ki dopolnijo obleko brez rokavov do mehkih ogrinjal …
Življenje z inkontinenco v Sloveniji Življenje se podaljšuje in po svetu je vedno več starejših ljudi. Več je tudi za njih značilnih težav, med katerimi so pomembni padci, demenca in inkontinenca. Ta predstavlja različne motnje izločanja urina in blata, kar je povsod povezano s socialnimi težavami. Slovenija je med najhitreje starajočimi se družbami na svetu, najhitreje se povečuje število starih nad 80 let, ko ima težave s kontinenco pol žensk in moških, kar jih obremenjuje na telesnem, čustvenem, socialnem in materialnem področju. Inkontinenca je tudi pomembno področje dolgotrajne oskrbe.
Bolj spretni pri hoji Ljudje vsakdanjo hojo sprejemamo kot samoumevno vse, dokler se ne pojavijo kakšne težave, ki jo onemogočajo. Ko pa se človek postara in začuti, da je hoja težavnejša, je skrajni čas, da tudi k njej pristopi odgovorno in s premišljeno in varno vadbo. Tudi namensko vzdrževanje ravnotežja in spretnostinasohranja vitalnejše.
Kaj naj z vsemi bučami? Dobrih deset let nazaj sem se prvič opogumila in kupila na tržnici kos muškatne buče. Odrasla sem namreč v vednosti, da so buče le hrana za prašiče, tako kot koleraba, ki je tudi nismo uporabljali drugje, kot le manjši kos v goveji juhi. Ampak buče so v tem letnem času odlična zakladnica hranil in bilo bi škoda, če jih ne bi izkoristili. Še več, ohranijo se dolgo v zimo, ob pravilnem skladiščenju se obdržijo celo do naslednje sezone, kar je za svežo zelenjavo pravo razkošje.
Arnika ali roža svetega Antona Slovensko ljudsko ime za navadno arniko (Arnica montana) je še roža svetega Antona. Sveti Anton Padovanski, njegov god praznujemo 13. junija, je zavetnik tistih, ki kaj ali koga iščejo. Torej kak predmet, a najpogosteje se mu priporočajo tisti, ki iščejo svojega življenjskega sopotnika, ženo ali moža. Ker ima arnika, kije ena najbolj priljubljenih zdravilnih rastlin pri nas, lep oranžno rumen cvet in mehke, z dlačicami poraščene liste ter začne cveteti v juniju, ko goduje sveti Anton iz Padove, je nekako razumljivo, zakaj so jo naši predniki imenovali po njem.
Sami sebi smo najboljši zdravnik „Še ko sem bil zelo mlad, sem menil, da je tradicionalna kitajska medicina (TKM) nekaj posebnega, saj zdravnik skozi diagnozo vida, vonja, spraševanja in s pomočjo otipa pulza presodi, katere bolezni so se pri posamezniku pojavile, kakšen je njihov vzrok. Na Kitajskem obstaja pregovor: 'Ali postati dober politik ali odličen zdravnik', ki ga je izrekel politik in pisatelj dinastije Severni Song Fan Zhongyan: 'Če imate sposobnosti postati dober politik, bi na tak način mogli pomagati ljudstvu. Če ne morate opravljati tega dela, je najboljše, da se podate v poklic zdravnika in na tak način služite ljudstvu.' Jaz sem se odločil za študij zdravnika tradicionalne kitajske medicine z upanjem, da bom lahko pomagal ljudem do boljšega zdravja in počutja,“povedr. Chen Shan, kiprihaja iz Chengdu-ja; iz mesta, po katerem smo v Ljubljani poimenovali Chengdujsko cesto (v Novih Fužinah). Več milijonsko kitajsko mesto je pobrateno z Ljubljano že 37 let.
Izboljša prekrvavitev stopala in celi razjede Doživljate boleče občutke stiskanja, zbadanja in mravljinčenja v stopalih? Imatehladna in pekoča stopala? Krče med hojo in spanjem? Morda celo zaznavate izgubo občutkov za bolečino in temperaturo? Slabaprekrvitev v nogah, ki se kaže z zgoraj omenjenimi težavami, je lahko napovednik resnih težav.
Ko nas prizadenejo bolečine v križu Bolečina v križu se lahko pojavi občasno ali pa je kronična. Včasih pride nenadoma, ko zjutraj vstajamo iz postelje ali ko prestavimo težak predmet. Drugič se priplazi počasi, nato pa narašča in nam ponoči krati počitek.
Zakaj je nevaren povišan holesterol »Povišan holesterol imam,« pogosto slišimo od sorodnikov in znancev. Kaj to pravzaprav pomeni in kako nevarne so previsoke vrednosti maščob v krvi?
Hranila v obliki ustnega razpršila Telo zaradi starosti ali bolezni izgubi zmožnost, da iz hrane črpa koristne snovi, predvsem vitamine in minerale. Bistveno se lahko poslabšajo težave z želodcem in črevesjem, zato ne smemo gledati le, koliko česa zaužijemo, pomembnejše je biti pozoren na znake pomanjkanja.
Samo ozaveščanje je premalo Vsake tri sekunde na svetu ena oseba zaboli za demenco, na svetu je obolelih kar 47 milijonov, pri nas naj bi jih bilo okoli 33 tisoč. Ob tem pa moramo vedeti, da je diagnosticiran le vsak četrti bolnik in da je glede na staranje prebivalstva pričakovati, da se bo v 25 letih število bolnikov podvojilo. Ne gre za strašenje, pač pa za dejstva, ki nam povedo, zakaj je demenca največji finančni, zdravstveni in socialni problem, poudarja predsednica združenja Spominčica - Alzheimer Slovenija Štefanija Lukič Zlobec.
Zgodba o Kofetarici in njenem lastniku Kofetarica, slika naše najbolj znane slikarke Ivane Kobilca, je med obiskovalci Narodne galerije med najbolj priljubljenimi. V ozadju pa ima napeto zgodbo, zanimivo celo za kakšno filmsko upodobitev. O njej smo se pogovarjali s sedanjim lastnikom Petrom Hribarjem ml.
Pred nakupom sedežne garniture Ob nakupu sedežne garniture pogosto nihamo med več vidiki: čisto praktičnim, glede udobja in vzdrževanja, zanima nas videz, obenem pa si želimo vse to najti za ravno pravo ceno. Na sejmu, v salonih ali v revijah nas premamijo lepe postavitve opreme, tako da iščemo podobne kavče, čeprav so morda preveliki in niso ravno primerni za naše stanovanje. Mnogokrat pa je ravno cena tista, ki nas prisili v kompromis. Odločimo se za cenejšo rešitev, kar pa lahko pomeni, da nismo dobili najbolj kakovostne in trajne rešitve za naše stanovanje.
Jesensko sajenje malin in česna Ste ljubitelji malin in se sprašujete, katere sorte malin so najboljše? V vrtovih največkrat sadimo dvakrat rodne sorte malin. Poznamo tudi sorte brez trnov in prave pritlikavke, ki jih sadimo tudi v lonce in korita. Zadnja dva tedna oktobra sta primerna za sajenje česna.
Uredimo grobove Misel, da se bliža 1. november, nas opominja, da bo treba pred praznikom urediti grobove naših pokojnih. Vreme postaja nenaklonjeno poletnim enoletnicam še posebej rastlinam, ki so ljubiteljice toplejšega podnebja. Njim hladnejše noči ne ustrezajo, zato zgodaj kličejo po zamenjavi.
Vnuk v varstvu pri starih starših Če boste sprejeli vnuka v redno dnevno varstvo, mu bo to zelo koristilo, vam pa napolnilo življenje z novo svežino. Vendar ima redno varovanje tudi nekaj pasti, ki se jim je modro izogniti.
Pogodba o dosmrtnem preživljanju Številni starejši občani v obdobju, ko jim že nekoliko pešajo moči, razmišljajo, kako poskrbeti za to, da se bodo v tretjem življenjskem obdobju počutili varneje. Denimo tudi tako, da bi si zagotovili pomoč pri določenih neizbežnih hišnih opravilih, prevozih, nakupih zdravil, ipd.
Dolge spodnjice in zimske gume Čez nekaj tednov bo nastopil čas za menjavo gum na avtomobilih. Z zimsko opremo morajo biti motorna vozila opremljena v času od 15. novembra do 15. marca naslednjega leta in v zimskih razmerah. Ne čakajte do zadnjega trenutka za obisk vulkanizerja. Tudi oni imajo samo dve roki.
Liechtenstein – zelen alpski biser Kneževina Liechtenstein je ena izmed najmanjših držav na svetu. Le dobrih 160 kvadratnih kilometrov veliko ozemlje je stisnjeno med dolino reke Ren in preko dva tisoč metrov visoke gore. Ren predstavlja večji del meje s Švico po gorskih vrhovih pa poteka meja z Avstrijo.
Solčavski izviri med gorami Razlago imena kraja v Zgornji Savinjski dolini sem našel v etimološkem slovarju: V 13. stoletju se pojavi nemški zapis Sulcpach, kasneje Sulzpach, Sulzbach. Sulze je nemška beseda za slatino, bach pa je potok. Domneva je lahko pravilna, saj v okolici Solčave res obstaja več izvirov mineralne vode. V dobi ilirizma nastane Žolcpah, leta 1835 pa je ime kraja kot Sovčava v župnijsko spominsko knjigo prvi zapisal kaplan Andrej Lenarčič.
Po Miškovi poti in prekmurskih ravnicah Letos mineva 110 let od rojstva pisatelja Miška Kranjca, zato bo tokratni Pohod po Miškovi poti posebej slovesno obarvan. Pohod, ki ga že več kot dvajset let pripravljajo njegovi prekmurski rojaki bodo zaključili s kulturno in literarno prireditvijo pred njegovo rojstno hišo v Veliki Polani.
Godba in Alpski kvintet Težko bi našli družino, katere člani so skoraj vsi glasbeniki. V domači Mengeški godbi je danes enajst članov njihove družine, a Janez Per poudarja, da niso rekli zadnje besede, saj še nekaj vnukov obiskuje glasbeno šolo. Kdor poje, slabo ne misli, pravi stari ljudski pregovor.
Višji kot si, starejši si Staranje je eden najpomembnejših sooblikovalcev sodobnega sveta. Zato je treba prepričati vse generacije, še posebej mlade, da se tiče tudi njih. To že nekaj časa s pomočjo literarnih del počne dr. Tina Bilban, pobudnica mednarodne konference Zgodbe staranja.
Neenakosti v dostopu do dolgotrajne oskrbe Neenakost je tematika, ki je ob in po izdaji dela Thomasa Pikettyja Kapital v 21. stoletju pred nekaj leti dobesedno poplavila znanstvene in strokovne razprave. Danes tako najdete raziskovanja neenakosti na vseh področjih – preučujejo se neenakosti v ekonomskem smislu (dohodkovna, premoženjska, plačna), neenakosti v zdravju, socialni vključenosti, neenakosti glede spola, izobrazbe, pa tudi dolgotrajne oskrbe. Osnovni moto raziskovanj, ki daje temi neenakosti trajnejši pomen, je "raznolikost": dejansko je bilo doslej v raziskovanju premalo storjenega z vidika upoštevanja razlik v celotni populaciji, pri dostopu do najrazličnejših dobrin.
Centri za socialno delo po novem S 1. oktobrom je začela delovati preurejena mreža centrov za socialno delo, s čimer naj bi skrajšali in poenostavili postopke za stranke ter povečali učinkovitost in kakovost dela strokovnih delavcev. Kot izpostavljajo na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti so spremembe uvedli zato, da se socialni delavci lahko bolj posvetili ljudem in manj papirologiji, in bi tako uresničevali slogan: "na teren, bližje ljudem".
Najemnih stanovanj za starejše je premalo Starejši radi živijo doma do konca življenja in tudi ko ne morejo več bivati v svojem domu, bodisi da potrebujejo pomoč pri nekaterih opravilih, da nimajo svojcev, ki bi skrbeli zanje, ali pa ne morejo več bivati v hiši, ker je ne morejo vzdrževati, ali so v stanovanju brez dvigala, še vedno pa bi radi živeli samostojno, se raje odločijo za najem primernega stanovanja v bližini doma. Nepremičninski sklad pokojninskega in invalidskega zavarovanja, ki je največji ponudnik najemnih stanovanj za upokojence in starejše osebe, ima 3.142 stanovanj v 116 krajih po Sloveniji. Od tega je 2.782 namenskih najemnih stanovanj in 360 oskrbovanih. Predvsem povpraševanje po oskrbovanih stanovanjih je veliko večje od ponudbe.
Za večjo vključenost starejših v digitalni svet Elektronske storitve se vse hitreje razvijajo na vseh področjih. Na vprašanje, koliko starejših je že vključenih vanje in kako jih še bolj vključiti, so poskušali odgovoriti na nedavnem posvetu o zagotavljanju e-storitev za starejše (55 +) sredi septembra v prostorih Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, ki so se ga udeležili predstavniki pomembnih javnih zavodov, podjetij in organizacij. Pobudnik in moderator posveta dr. Jože Gričar, zaslužni profesor mariborske univerze, ki je zelo dejaven v združenju e-seniorjev, je poudaril, da so e-storitve dolgoročen projekt, ki starejšim prinaša kakovostnejše življenje, zato jih je treba pritegniti in naučiti uporabljati sodobno tehnologijo. Aprila prihodnje leto bo Slovenija gostila mednarodni posvet o e-storitvah in e-vključenosti starejših.
Tudi sami se lahko zaščitimo pred trpinčenjem V poletni in septembrski Vzajemnosti smo pogledali v temno pego – trpinčenje starih ljudi. Besedno in telesno nasilje, ekonomsko zlorabljanje, zanemarjanje osnovnih človeških potreb pri onemoglem. To se dogaja doma, v oskrbovalnih ustanovah in drugod. Večina grdih besed in dejanj, ki bolijo stare ljudi, storijo domači in zaposleni nehote, ko jim popuste živci, ker ne razumemo demence, ker je ustanova zastarela. Skupnost in svojci lahko naredimo veliko, da bo manj starih ljudi trpelo zaradi nasilja. Zelo veliko pa lahko naredimo za svojo zaščito tudi starejši sami.
