Sami sebi smo najboljši zdravnik

»Še ko sem bil zelo mlad, sem menil, da je tradicionalna kitajska medicina (TKM) nekaj posebnega, saj zdravnik z diagnozo vida, vonja, s spraševanjem in otipom pulza presodi, katere bolezni so se pri posamezniku pojavile, kakšen je njihov vzrok. Na Kitajskem obstaja rek: ali postati dober politik ali odličen zdravnik. Izrekel ga je politik in pisatelj dinastije Severni Song Fan Zhongyan: 'Če imate sposobnosti postati dober politik, bi na tak način mogli pomagati ljudstvu. Če ne morete opravljati tega dela, je najboljše, da se podate v poklic zdravnika in na tak način služite ljudstvu.' Jaz sem se odločil za študij zdravnika tradicionalne kitajske medicine z upanjem, da bom lahko pomagal ljudem do boljšega zdravja in počutja,« pove dr. Chen Shan, ki prihaja iz Chengduja, mesta, po katerem smo v Ljubljani poimenovali Chengdujsko cesto (na Novih Fužinah). Večmilijonsko kitajsko mesto je z Ljubljano pobrateno že 37 let.

V sprejemni sobi ambulante FU TKM (Fu pomeni sreča) na Einspielerjevi 6 v Ljubljani ima dr. Chen Shan uokvirjeno diplomo. Pri prevodih in administrativnih zadevah mu pomagajo študentje in diplomanti sinologije z ljubljanske filozofske fakultete. A tudi sam že zna vprašati: »Kje boli?« Med akupunkturo vpraša: »Je vse v redu?« In povsem zna izgovoriti besedo potica.

Kakšna je pot od želje postati zdravnik TKM do uresničitve tega cilja?

»Če se nekdo želi izobraziti za zdravnika TKM, se mora po končani srednji šoli vpisati na univerzo, ki je specializirana za to področje. Študij traja štiri leta, potem je treba opraviti še eno leto pripravništva in leto praktičnega dela. Šele potem lahko študent opravlja kvalifikacijski izpit za zdravnika, da lahko začne samostojno izvajati TKM. Letno ta izpit opravi le okoli 35 odstotkov študentov.

Od leta 2002 do leta 2005 sem študiral zdravljenje zlomov kosti s pomočjo TKM, to so ljudje počeli že pred tisoč leti. Takrat namreč še niso poznali operacij, zato so namesto tega uporabljali TKM. Od leta 2009 do leta 2012 pa sem študiral akupunkturo in masažo tui-na. Skupaj sem se torej izobraževal šest let.«

Še pred leti ni bilo pri nas nobenega strokovnjaka s Kitajskega, danes so. Nekateri sebe označujejo za zdravilce. Kako naj naslovimo zdravnike, ki so končali potrebno šolanje TKM?

»Zdravnik tradicionalne kitajske medicine.«

Na Kitajskem so tudi zdravniki, ki jim pravijo dài-fu. Ali je njihovo šolanje drugačno?

»Na Kitajskem poznamo štiri vrste zdravnikov: zdravnik TKM, zdravnik zahodne medicine, zobozdravnik in zdravnik za preprečevanje bolezni. Učna vsebina v času šolanja se med temi zdravniki razlikuje, vendar na splošno vse kličemo yīshēng ali dài-fu.«

Katere razlike obstajajo med moderno, ali kot pravite na Kitajskem, zahodno medicino in TKM?

»Največja razlika je v obravnavanju in razumevanju človeškega telesa in bolezni. Zahodna medicina obravnava telo oziroma težave, ki se v telesu pojavijo, na način od makro do mikro (raziskuje celice, bakterije, viruse ...), medtem ko TKM na način od mikro do makro, gleda na človeško telo kot na celoto, saj je neposredno povezano z naravo, zato se je treba po njej tudi ravnati.«

Vidimo, da razlikujete človeške organe med seboj in jih razvrščate glede na njihov pomen.

»Polni in votli organi je splošen izraz za notranje organe telesa. V TKM poznamo pet polnih organov (srce, jetra, vranica, pljuča in ledvice) in šest votlih organov (žolč, želodec, debelo črevo, tanko črevo, mehur in tri visceralne votline). Obstaja tudi srčna ovojnica, ki brani zunanjost srca in je funkcionalno skladna s srcem, v nekaterih primerih jo uvrščamo med polne organe.

Na tem mestu pa se pojavi še ena razlika z zahodno medicino. Tukaj moramo pojasniti, da se jetra, srce, vranica, pljuča in ledvice imenujejo pet notranjih organov, torej imajo isto ime, kot ga imajo v zahodni medicini, vendar njihov pomen ni popolnoma enak. Notranji organ v kitajski medicini ni samo organ, ampak gre za funkcionalni sistem.«

Polne in votle organe povezuje energija qi, ki je povezana s 14 meridijani. Kateri je najpomembnejši?

»Meridijani so sistem, po katerem se pretaka qi, povezuje polne in votle organe, povezuje zunanjost z notranjostjo, zgoraj s spodaj ter uravnava telesne funkcije. TKM stimulira ustrezne točke meridijanov za zdravljenje bolezni z akupunkturo, mokso, masažo in akupresuro. Med seboj se prepletajo in dopolnjujejo, zaradi tega ni meridijana, ki bi bil najpomembnejši.«

Rekli ste, da smo sami sebi najboljši zdravnik. Kako si to razlagate?

»Vsak posameznik najbolje pozna in razume svoje telo. Velikokrat se celo zgodi, da svojih občutij ne moremo izraziti z besedami. Zdravnik lahko pacientove težave razume le po pacientovih besedah, vendar tega ne more sam izkusiti. Če bi se vsak človek naučil nekaj osnovnih metod za boljšo skrb svojega telesnega in duševnega stanja, bi se najverjetneje zmanjšalo število bolezni in obiskov pri zdravniku.«

Svetujete zdravo mero pri gibanju in počitku. Spanje od 11. ure zvečer, ko poteka razstrupljevanje telesa. Osemurni spanec. Dober zajtrk.

»Če zjutraj pojemo dober in zdrav zajtrk, nam ta lahko pomaga pri ohranjanju ravnovesja in nam da potrebno energijo za dejavnosti čez dan. Če ne jemo zajtrka, lahko zlahka dobimo žolčne kamne. Zajtrk je posebej pomemben za tiste, ki hodijo v službo ali šolo. Namreč če zjutraj ne zajtrkujejo, posledično ne dobijo dovolj energije, zaradi česar pijejo več kave, da bi spodbudili možgane, da se zbudijo. Ta postopek je seveda popolnoma nepravilen. Navada kitajskega ljudstva je, da jedo tri obroke na dan, kar povezujemo z izrekom, da mora biti zajtrk dober, kosilo nas mora nasititi in zvečer moramo jesti malo. Kako se prehranjujem jaz? Vstanem okrog osme ure zjutraj in si v pol ure pripravim zajtrk, ki je običajno sestavljen iz kozarca vročega mleka, dveh sendvičev (štiri rezine toasta, dve ocvrti jajci in štiri rezine piščančje šunke), enega jabolka ali ene breskve. Za kosilo jem zelenjavo, meso in riž ter pijem čaj. Za večerjo pa običajno jem juho, na primer zelenjavno juho, gobovo juho s kruhom ...«

Ničesar nisva spregovorila o zdravljenju s pritiskom na posamezne točke na telesu. Ali si pacienti sami doma lahko pomagajo z akupresuro? Na kakšen način?

»Pacient si lahko sam pomaga z akupresuro, vendar se mora ravnati po navodilih zdravnika TKM. Le-ta bo pacientu razložil in pokazal, na katerih točkah naj akupresuro izvaja, saj se stanje posameznih ljudi razlikuje, zato zdravnik ne more podati vaj za izvajanje akupresure doma, ki bi bile univerzalne in bi enako pomagale vsakemu posamezniku.«

Pa vendar. Ali bi lahko našim bralcem vsaj na splošno razložili, kako bi si pomagali sami, da bi si olajšali bolečine, recimo pri glavobolu ali visokem tlaku?

»Akupunkturne točke (AT), ki se jim posvetimo ob pojavu določene težave, se razlikujejo med seboj. Za lažjo obrazložitev prilagam sliko, kjer lahko vidite, kje vse so. Kot primer lahko vzamemo glavobol, pri lajšanju katerega pomaga masiranje shéntíng AT (na čelu zgoraj na sredini), tàiyáng AT (na obeh straneh oči), yìntáng AT (med obrvmi) in tóuwéi AT (na sprednji strani glave). Če je glavobol povzročil prehlad, se lahko osredotočite na fēngchí AT (na vratu na obeh straneh), če ga je povzročila vročina, pa dodajte še dàzhūi AT (na 7. vretencu). Če pa se pri ženskah pojavi zaradi menstruacije, pa je še na voljo sānyīnjiāo (na gležnju ob strani).

Tisti, ki imate visok krvni tlak, se lahko osredotočite na fēngchí AT, qŭchí AT (5 cm od komolca), zūsānlĭ AT (10 cm nižje od kolena in malo na stran), tàichōng AT (med palcem in kazalcem na nogi, 5 cm stran) in er AT (za ušesom).

Ko doma masiramo akupunkturne točke, to delamo s konicami prstov ali palca (del prstnega odtisa) s primernim pritiskom, in to vedno v smeri urinega kazalca. Vsaki akupunkturni točki se posvečamo približno 5 minut.«

Besedilo: Alenka Auersperger, fotografija osebni arhiv