Pogodba o dosmrtnem preživljanju

Prosti čas | okt. '18

FINANCE IN MI 

Številni starejši občani v času, ko jim že nekoliko pešajo moči, razmišljajo, kako poskrbeti za to, da se bodo v tretjem življenjskem obdobju počutili varneje. Na primer tudi tako, da bi si zagotovili pomoč pri določenih neizbežnih hišnih opravilih, prevozih, nakupih zdravil ipd.

Ker (žal) živimo v času, ko vsako uslugo na tak ali drugačen način plačamo, tudi sorodniki in prijatelji starejših občanov pričakujejo za svojo pomoč kakšno nadomestilo.

Seveda bi bilo najbolje, če bi med njimi obstajali tako dobri odnosi, v skladu s katerimi bi veljalo, da je pomoč starejšim samo po sebi umevna moralna dolžnost mlajših sorodnikov. A ker pogosto ni tako, si je treba pomoč zagotoviti tudi v obliki enega izmed pravnih poslov, ki tako obveznost pomoči tudi pravno utrdi.

Med najbolj praktične pravne posle, s katerimi je dosežen ta namen, vsekakor šteje sklenitev pogodbe o dosmrtnem preživljanju med tistim, ki potrebuje pomoč (preživljancem), in tistim, ki pomaga (preživljavcem).   

S pogodbo o dosmrtnem preživljanju se pogodbeni stranki dogovorita, da bo tisti, ki ponuja pomoč (preživljavec), preživljal tistega, ki potrebuje pomoč (preživljanca), ta pa bo izjavil, da mu v zameno za to zapušča vse premoženje ali del premoženja, ki lahko obsega nepremičnine in tudi premičnine, ki so namenjene za rabo in uživanje nepremičnin.

Dobra lastnost pogodbe o dosmrtnem preživljanju je, da je izročitev premoženja odložena do smrti osebe, ki potrebuje pomoč, s čimer je oseba, ki ponuja pomoč, v nekakšnem pogojnem pričakovanju premoženja. Ne sicer povsem, saj je ta upravičena zahtevati določeno nadomestilo za preteklo pomoč tudi, če se pogodba zaradi katerega koli razloga še pred smrtjo preživljanca razveže.

A kakor koli že, pogodba ustvarja nekakšno ravnotežje med pogodbenima strankama, ki je v vzajemnem pričakovanju določenih koristi, ki jih bosta na osnovi takšne pogodbe pridobila. 

Pogodba se lahko spremeni 

Dobra lastnost pogodbe o dosmrtnem preživljanju je tudi njena fleksibilnost. Če bi se namreč izkazalo, da oseba, ki sopogodbeniku ponuja pomoč v obliki varstva in opravljanja del, te svoje obveznosti ne bi več mogla izpolnjevati, na primer zaradi lastnih obveznosti, poslabšanja zdravja ipd., se lahko pogodba spremeni tudi v tem smislu, da se stranki dogovorita, da bo oseba, ki je pomagala, v zameno za obljubljeni del premoženja dolžna osebi, ki je prejemala pomoč, namesto pomoči v fizični obliki plačevala dosmrtno denarno rento.

Glede davčne obveznosti pri pogodbi o dosmrtnem preživljanju velja, da davčna obveznost preživljavca nastane na dan smrti preživljanca, višina davka pa je odvisna od njunega sorodstvenega razmerja.

Osnova za davek je sicer vrednost prejetega premoženja v času nastanka davčne obveznosti po odbitku dolgov, stroškov in bremen, ki odpadejo na premoženje, od katerega se plačuje ta davek.

Če je preživljavec oseba iz prvega dednega reda (na primer sin, hčerka, zakonec, zunajzakonski partner), potem ji davka ni treba plačati. Sicer pa se davčne stopnje višajo v sorazmerju z oddaljenostjo sorodstvenega razmerja. Povsem konkreten primer: bratje in sestre morajo na primer za stanovanje, ki je vredno 110.000 evrov, plačati davek v višini 7.200 evrov, osebe, ki s preživljancem niso v sorodstvu, pa celo davek v višini 20.100 evrov.

Mag. Boštjan J. Turk


Vaši komentarji


© 2022 Zavod Vzajemnost, p. p. 134, 1001 Ljubljana, e-pošta: urednistvo@vzajemnost.si, telefonska številka 01 530 78 42

Vzajemnost najdete tudi na družabnih omrežjih Facebook | Twitter | dovod RSS

▲ Na vrh strani | Domov | Klub ugodnosti | O nas | Oglaševanje | Pogoji rabe, zasebnost in piškotki | Pravila nagradne igre

revija Vzajemnost in te spletne strani nastajajo z uredniškim sistemom podjetja (T)media