Kaj naj z vsemi bučami?
Foto: J.D.
Dobrih deset let nazaj sem se prvič opogumila in kupila na tržnici kos muškatne buče. Odrasla sem namreč v vednosti, da so buče le hrana za prašiče, tako kot koleraba, ki je tudi nismo pogosto uporabljali, le manjši kos v goveji juhi. Ampak buče so v tem letnem času odlična zakladnica hranil, zato bi bilo škoda, če jih ne bi izkoristili. Še več, ohranijo se dolgo v zimo, ob pravilnem skladiščenju se obdržijo celo do naslednje sezone, kar je za svežo zelenjavo pravo razkošje.
Buče – oranžne, zelene, progaste, bele, kačaste, okrogle ali povsem svojih oblik – vsebujejo pester izbor različnih vitaminov. V večjih količinah je to vitamin C, velik delež vitaminov skupine B, med minerali prednjačijo cink, kalij, magnezij, baker, železo, kalcij ter med antioksidanti karotenoidi, v svojem bogastvu nosijo celo beljakovine in nekaj ogljikovih hidratov. V bučah sta pomembni dve beljakovini – edestin in globulin, katerih naloga je prenašanje, koristijo pa tudi vsem z artritisom in putiko. Znano je, da karotenoidi v bučah pospešujejo tvorbo encimov za razstrupljevanje in krepijo tvorbo zaščitne sluznice v črevesju in želodcu. Obenem nam pomagajo celiti rane in nas varujejo pred prostimi radikali ter virusi. Zaradi bogastva hranilnih snovi jih strokovnjaki uvrščajo med peščico živil, katerih uživanje najbolj koristi zdravju. Še to: zaradi obilja vlaknin so primerno živilo za diabetike in vse tiste, ki si želijo na zdrav način znebiti se kakšnega odvečnega kilograma. Buče so tudi diuretik.
Nekatere sorte gojimo izključno zaradi semen, iz katerih pridobivamo bučno olje. Pri večini buč pa semena predstavljajo odpadek. Sama jih navadno odložim na kompostni kup, kjer jih pozobajo ptiči. Sem in tja jih posušim v pečici pri največ 50 stopinjah in jih uporabim za dodatek solatam ali za grizljanje.
Vnukom v veselje
Zadnji dan v oktobru je poseben otroško obarvan praznični dan. Takrat izrezujemo oranžne velikanke in v njihovo sredino postavljamo svečke, da dobimo očarljive bučkaste lanterne. Bučo pa lahko tudi koristno porabimo, odvisno od tega, kako poškodovana je. Če bi želeli imeti bučo za okras še dolgo po noči čarovnic, se bodo v njej zelo verjetno naselili polži in mravlje, zato jo boste morali vreči na kompost. Če pa je v njej gorela čajna svečka le en večer, je najverjetneje večina bučnega mesa še vedno dobra.
Za večino receptov za jedi iz buč potrebujemo bučni pire. Tega najlaže dobimo tako, da bučo očistimo vse nesnage, jo razkosamo na večje kose, položimo v pekač in damo v segreto pečico. Pri 200 stopinjah jo pečemo približno pol ure oziroma toliko časa, da se bučno meso povsem zmehča, in ko se nekoliko ohladi, ga z lahkoto z žlico ločimo od lupine. Potem bučno meso ohladimo in pretlačimo v pire. Nekatere buče vsebujejo veliko vode, zato je bolje pire pustiti na rešetu 15 minut, da odteče voda, ki jo lahko uporabimo pri kuhanju juhe.
Takšen pire potem naložimo v manjše posodice ali v vrečke in zamrznemo. Porabljamo ga med letom za juhe, kot dodatek enolončnicam, da jih z njimi zdravo zgostimo, iz njih naredimo njoke, polpete ali bučno pito. Bučni pire je eden izmed najuporabnejših sestavin za številne jedi, v Ameriki prodajajo celo konzervirani bučni pire v pločevinkah. Še zelenjavni zimski smuti je odličnejši in bolj zdravilen, če mu dodamo žlico bučnega pireja. Iz bučnega pireja lahko skuhamo tudi marmelado, s pomarančnim sokom je res slastna …
Recepta
Bučni sok
(kot ga je pil Harry Potter)
Sestavine za 4 kozarce:
skodelica bučnega pireja
2,5 dl jabolčnega soka
4 žlice medu ali javorovega sirupa ali sladkorja
žlička mletega cimeta
četrt žličke muškatnega oreščka
četrt žličke mletega ingverja
osmina žličke mletih klinčkov
Priprava: V mešalnik ali posodo damo bučni pire, med, začimbe in med mešanjem postopno prilivamo jabolčni sok. Za hladno pijačo napitek ohladimo, nato pred serviranjem premešamo in nalijemo v kozarce. Za topel napitek pa mešanico segrejemo do mlačnega.
Opomba: Mešanica začimb za ta napitek je pravzaprav klasična mešanica začimb za večino sladkih bučnih jedi (za kruh, pito in piškote). Lahko si jo zmešamo v večji količini in shranimo, da bo vedno pri roki.
Različica: Gostota soka je odvisna od gostote bučnega pireja, po želji ga razredčimo še z nekaj jabolčnega soka. Odlično se ujame tudi z breskovim sokom.
Bučna pita/torta
Za krhko testo potrebujemo:
300 g moke
ščep soli
150 g masla
1 žlico sladkorja
jajce
1 do 2 žlici vode po potrebi
Za nadev potrebujemo:
3 jajca
100 g belega sladkorja
30 g rjavega/melasnega sladkorja
pol žličke soli
2 žlički mletega cimeta
žličko mletega ingverja
četrt žličke mletih klinčkov
četrt žličke nastrganega muškatnega oreščka
2 skodelici gostega bučnega pireja (približno 450 g ali 4,5 dl)
1 skodelico sladke smetane ali skodelico kondenziranega mleka
Priprava: Najprej iz sestavin za testo zgnetemo krhko testo in ga pustimo počivati na hladnem pol ure. Model za pito ali tortni model namastimo in pomokamo. Ohlajeno testo razvaljamo na pomokani delovni površini in ga položimo v model. Z vilicami ga nekajkrat prebodemo in vrnemo v hladilnik.
Medtem segrejemo pečico na 200 stopinj. Model s testom damo v pečico za 10 do 15 minut, da se testo slepo speče (napol).
V tem času hitro sestavimo nadev, in sicer v posodi zmešamo jajca s sladkorjem in začimbami. Potem dodamo bučni pire, premešamo in nazadnje vmešamo še smetano. Napol pečeno testo vzamemo iz pečice, vanj nalijemo bučni nadev in model vrnemo v pečico. 15 minut pečemo pri 200 stopinjah, nato temperaturo znižamo na 180 stopinj in pečemo še približno 45 minut. Preverimo z zobotrebcem.
Ponudimo mlačno ali ohlajeno, po želji s stepeno smetano.
Opomba: Bučna pita pridobi najboljši okus šele naslednji dan, hranimo jo v hladilniku. Še to: če boste uporabili kondenzirano mleko, zmanjšajte količino sladkorja na polovico.
